Štrukelj: Parafirani dogovor v tem trenutku najmanj slaba rešitev

Sindikati javnega sektorja se v teh dneh odločajo o podpisu dogovora ukrepov, ki so jih v torek parafirali pogajalci vladne in sindikalne strani. Večina sindikatov se do tega opredeljuje na organih, v posamično glasovanje celotnega članstva gre z današnjim dnem le šolski sindikat Sviz. Skoraj 40.000 njegovih članov bo lahko glasovalo do ponedeljka.

Kot je pojasnil glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja in znanosti Slovenije (Sviz) Branimir Štrukelj, imajo sindikati javnega sektorja, ki jih je več kot 30, različne tradicije in notranja pravila o odločanju. Po njegovih besedah pa je za vse značilno, da imajo neki organ, kot je svet ali glavni odbor, ki sprejme ali zavrne tisto, kar so pogajalci parafirali.

V Svizu pa o tem lahko odloča celotno članstvo, je dejal Štrukelj. Če bo večina članov, ki se bodo glasovanja udeležili, glasovala za potrditev dogovora, bo Sviz pristopil k podpisu. Če pa bo večina proti, se bo posledično Sviz verjetno odločal ali za glasovanje o stavki ali pa izvedbo nekih naknadnih zakonodajnih referendumov.

Člani Sviza lahko glasujejo od danes do ponedeljka popoldne. Nato bo komisija ugotovila izid glasovanja, glavni odbor Sviza pa se bo na tej podlagi uradno odločil o pristopu k podpisu dogovora oziroma zavrnitvi.

V tem trenutku je zelo težko presoditi, kako se bo članstvo odločilo, je poudaril Štrukelj in dodal, da sicer sam "javno, jasno in glasno" zagovarja stališče, da je v torek parafirani dogovor v tem trenutku najmanj slaba rešitev.

Vlada bo usklajene dokumente predvidoma obravnavala na četrtkovi seji in jih tudi potrdila oziroma zavrnila, nato pa bo nekdo od članov vlade dobil mandat za podpis. A vlada bo to lahko podpisala najverjetneje šele v ponedeljek, ko bodo vsi sindikati končali opredeljevanje.

Kaj predvideva dogovor?

S spremembami pri plačni lestvici bi zmanjšali razlike med plačnimi razredi, s tem pa bi zmanjšali tudi osnovne plače. Znižanje bi bilo progresivno, tisti v višjih plačnih razredih pa bi ga občutili bistveno bolj od tistih z nižjimi plačami. Glede na plačni razred bi se osnovne plače znižale od pol do največ 4,86 odstotka.

Za policista v 21. plačnem razredu bi znižanje mesečno pomenilo dobrih 5,5 evra bruto, za učitelja v 31. plačnem razredu pa nekaj več kot 14 evrov bruto. Zdravnik specialist v 51. plačnem razredu bi se moral mesečno odreči dobrim 87 evrom bruto. Osnovna plača predsednice vlade v 65. plačnem razredu pa bi bila nižja za dobrih 263 evrov bruto.

Potem ko je vladna stran sprva predlagala zamrznitev vplačevanja za dodatno pokojninsko zavarovanje, naj bi zdaj vplačevali manj. V letošnjem letu bi tako javnim uslužbencem vplačevali 20 odstotkov premije, v prvi polovici prihodnjega leta 25 odstotkov, nato pa do konca prihodnjega leta 30 odstotkov.

Izplačilo zaostalih napredovanj bi po trenutni rešitvi sledilo s 1. aprilom 2014. Dodatek za akademski naziv naj bi znižali za polovico, nadomestilo za bolniško odsotnost za prvi mesec pa z 90 na 80 odstotkov.