'Dovolj je varčevanja na plečih policistov'

Vlada je včeraj opozorila, da brez odpuščanj ne bo dovolj sredstev za plače policistov in učiteljev. Slednji so vlado že pozvali, naj zniža plače funkcionarjev, kar je premier Janez Janša za tem tudi že napovedal.

Glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije Branimir Štrukelj pravi, da je napoved rezanja plač funkcionarjev vzpodbudna, pri tem pa upa, da to ne bodo le simbolna znižanja. "Če ni denarja za plače učiteljev in policistov, potem bi morali funkcionarji k temu, da do tega ne pride, prispevati veliko," pravi in ugotavlja, da je potem država v skrajno dramatičnem položaju. Zato za funkcionarje predlaga, da si plače znižajo na raven minimalne plače.

Štrukelj sicer meni, da se na ta predlog ne bodo resno odzvali, pri tem pa pojasnjuje, da gre pri vseh teh napovedih vlade bolj za pripravljanje terena za pogajanja s sindikati, za poskus zastraševanja in glede na številke tudi za pretiravanja. "Dvomim, da v nekdanjem ministrstvu za šolstvo, kamor spadajo osnovne in srednje šole, res manjka 180 milijonov evrov za plače. Če je tako, potem je treba potegniti še druge dramatične poteze. Fantje naj prodajo avtomobile, naj kolegom v Natu povedo, da ni več denarja za misije, saj država policistov in učiteljev ne more pustiti brez plač," je pojasnil.

V ponedeljek se bo sestal ekonomsko-socialni svet. Štrukelj si želi, da bi bil to vsebinski in enakopraven pogovor, ne pa branje maše, in da ne bo šlo zgolj za fototermin, "glede na eksotično in všečno okolje, v katerem se bomo sestali". Sestanek bo namreč potekal na Brdu pri Kranju. Pravi, da gre njegov sindikat na pogovore brez vnaprejšnjih stališč in z željo, da poiščejo kompromise, ki bodo sprejemljivi za vse.

Ob tem pa je spomnil, da stranka predsednika vlade 22. decembra ni podpisala izjave, ki pravi, da parlamentarne stranke ne bodo enostransko posegale v položaj zaposlenih v javnem sektorju, upokojencev in v socialne transferje. Skrbi tudi to, da se predsednik vlade izogiba javni pojasnitvi, zakaj tega njegova stranka ni podpisala, čeprav je glede tega obstajal konsenz vseh drugih parlamentarnih strank in obeh predstavnikov manjšin.

Pergam: Videli bomo, ali se bomo pogovarjali ali pa bomo le poslušali

Predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam Janez Posedi, ki je pred dvema tednoma čestital novi vladi za izvolitev in ji ponudil sodelovanje, pa je dejal, da za ponedeljek nekatere stvari še pripravljajo. Pravi, da bodo imeli za ključne stvari že pripravljena svoje odgovore, vendar pa ni povsem prepričan, v kakšnem tonu bo tekel pogovor. Pergam je namreč pred enim tednom sprejel akcijski načrt, zato so na pogovore pripravljeni.

Sicer pa Posedi opozarja, da kot glavni vzrok za luknjo v javnih financah vidi v tem, da ni bil spoštovan dogovor, ki ga je prejšnja vlada sklenila jeseni 2010. Takrat naj bi namreč vlada sprejela sklep, da morajo proračunski porabniki za pet odstotkov znižati stroške dela. Nekatera ministrstva so to upoštevala, druga spet ne, pojasnjuje Posedi in ugotavlja, da je ravno zaradi tega nastala luknja. Zato tudi predvideva, da je verjetno položaj letos še težji in bi se lahko po njegovih besedah zalomilo že v sredini oktobra.

Glede napovedi o odpuščanjih je dejal, da ne gre za zanemarljive stroške. Za primer je dal svojo pogodbo, po kateri bi moral dobiti več kot enoletno plačo. Problem pri odpuščanjih vidi tudi v kolektivnih pogodbah, saj bi se lahko zgodilo, da bi ostajali kadri, ki so zaščiteni. Zato predlaga, da se pred sprejemanjem ukrepov opravijo analize, se ugotovi dejansko stanje in se potem odločijo, kako naprej.

Ščernjavič: Kdo ugotavlja dejansko stanje?

Vlada mora natančno opredeliti javnofinančno stanje v državi, saj v zadnjih dneh od različnih virov prihajajo različne informacije, je o pričakovanjih pred ponedeljkovo razširjeno sejo ekonomsko-socialnega sveta povedal sekretar odbora sindikata državnih organov Drago Ščernjavič. Sam ugotavlja, da gre pri ugotovitvah o javnofinančnem stanju v državi s strani Janše in prejšnjega predsednika vlade Boruta Pahorja za velik razkorak. "Gre za zelo velik temeljni dvom, o kakšnem javnofinančnem okviru se sploh pogovarjamo in kakšen je naš primanjkljaj," je povedal in dodal, da so od tega odvisna tudi izhodišča za socialni sporazum. Ščernjavič je povedal tudi, da je treba pri javnofinančni konsolidaciji na odhodkovni strani proračuna pogledati vse odhodke. "Vprašali bomo, ali so tu zajeta tudi javna naročila, ker denar izginja preko razpisov," je dejal.

Denar za zaposlene ne sme biti državni problem številka ena

Na napovedi o odpuščanju in varčevalnih ukrepih med uslužbenci na ministrstvu za notranje zadeve in v policiji so se ostro odzvali tudi v Policijskem sindikatu Slovenije (PSS). Predsednik PSS Radivoj Uroševič je zapisal, da jim notranji minister Vinko Gorenak doslej še ni poslal konkretnih načrtov o racionalizaciji oziroma zmanjšanju števila delovnih mest. Zato so tudi kakršne koli izjave posameznikov, da se PSS strinja z varčevalnimi ukrepi, lažnive in zavajajoče, poudarjajo v PSS, kjer se ne čutijo odgovorne za težko situacijo na policiji.

"Nikakor se ne moremo strinjati, da bo varčevanje ponovno izvedeno le na račun članov PSS," so zapisali v izjavi za javnost. Po njihovem je bilo varčevanja na plečih zaposlenih v policiji in MNZ dovolj, zato bodo vsem neusklajenim ukrepom vlade ostro nasprotovali z vsemi oblikami pravnega in sindikalnega boja. V PSS tako ponavljajo, da denar za zaposlene ne sme biti državni problem številka ena. V sindikatu pa so zagotovili, da bodo za vse člane nudili pravno zaščito, če bodo zasledili posege v njihove pravice iz delovnega razmerja.

Krčenje v vojski na račun varnosti?

Predsednik sindikata vojakov Slovenije Gvido Novak pa je povedal, da je pričakovati tudi krčenje števila vojakov, pri čemer pa opozarja, da bo šlo to na škodo obrambe države. Z novim obrambnim ministrom Alešem Hojsom sicer o tem še ni govoril. Sam bo prihodnji teden vladi oziroma njenemu predsedniku podal predlog, s katerim bi olajšali odpuščanja oziroma bi se jim nekako izognili. Predlog sicer še nekako oblikuje, bistvo pa je, da bi vladi predlagali, da bi sprejela zakonodajo, ki bi omogočala prehode javnih uslužbencev v gospodarske družbe, ki so v večinski lasti države.