Strokovnjaki: Slovenija ni ogrožena

Po katastrofalnem potresu na Japonskem poročajo o težavah v tamkajšnjih jedrskih elektrarnah. Zato so tudi na slovenski Upravi za jedrsko varnost oblikovali strokovno ekipo, ki spremlja razvoj dogodkov. Ocenjujejo, da glede na znane informacije o izpustih in upoštevajoč oddaljenost Japonske ni nevarnosti kontaminacije slovenskega ozemlja.

Po sedaj znanih podatkih je sevanje v okolici japonske elektrarne le nekoliko povečano zaradi kontroliranih izpustov radioaktivnosti. Če ne bo prišlo do večjih nenadzorovanih izpustov in bodo ostali nivoji sevanja na sedanjih vrednostih, ne bo znatnih radioloških posledic na okolje. Po ocenah slovenskih strokovnjakov bi lahko do povečanja izpustov v okolje prišlo ob talitvi reaktorske posode oziroma ob zlomu zadrževalnega hrama, po trenutnih informacijah iz Japonske pa je celovitost reaktorske posode in zadrževalnega hrama v ogroženih elektrarnah še vedno zagotovljena.

Po besedah direktorja uprave Andreja Stritarja doslej na Japonskem ni bilo večjega izpusta radioaktivnega oblaka, saj so v elektrarnah izvajali zgolj kontrolirane izpuste v okolje skozi filtre. ''Če bi prišlo do večjega izpusta, bi oblak potoval skladno z vremenskimi razmerami, ki so na višinah. Radioaktivni oblak bi vplival predvsem na Japonsko, v omejenem območju okoli poškodovanih elektrarn. Glede na vremenske razmere lahko radioaktivni oblak potuje proti zahodu, na Tihi ocean, kjer bi se koncentracija radioaktivnih snovi s potovanjem razredčila in bi se izotopi usedali na gladino oceana. Po oceni naših meteoroloških služb bi oblak dosegel zahodno obalo Amerike v treh do petih dneh, vendar bi se na svoji poti premešal ter razredčil, tako da večjih radioloških vplivov ne bi bilo. Do Evrope glede na trenutne razmere oblak ne bi prišel.''

Jek je protipotresno zgrajena in varna

Po njegovih zagotovilih je v Sloveniji dobro poskrbljeno za varnost. Jedrska elektrarna Krško (Jek) je projektirana in protipotresno zgrajena v skladu z vsemi zahtevami predpisanih standardov, tako domačih kot mednarodnih, kar so pokazale tudi študije in analize med varnostnimi pregledi. Ob hudem potresu bi se tako lahko varno ustavila.

V Jek so pojasnili, da se tako kot večina elektrarn v ZDA in v Evropi, ne zaustavi avtomatično, ampak je odločitev za zaustavitev prepuščena operativnemu osebju, ki se odloča za zaustavitev na osnovi stanja elektrarne in izmerjenega potresnega nihanja na lokaciji. Za merjenje potresnega nihanja je elektrarna opremljena z najsodobnejšo seizmično inštrumentacijo, posodobljeno lani, ki v realnem času zagotavlja podatke operativnemu osebju v glavni kontrolni sobi. Obratovalno osebje v primeru potresa postopa v skladu z obratovalnimi postopki.

V Jek so med leti 1992 in 2004 izvedli celovito in sistematično verjetnostno varnostno analizo, ki vključuje vse možne notranje in zunanje začetne dogodke. Med možnimi zunanjimi dogodki so bili tudi največji možni potresi. Verjetnostna varnostna analiza in ocena potresne varnosti je pokazala, da so vgrajene znatne varnostne rezerve v seizmičnem projektu elektrarne in da je seizmično tveganje sprejemljivo majhno. Izvedeno analizo in oceno varnosti je pregledala in ugodno ocenila mednarodna misija MAAE. Analiza je pokazala, da je Jek najmočneje potresno projektirana elektrarna v Evropi.

Evakuacijo odredi civilna zaščita

Tako močan potres, devete stopnje, na območju Krškega po ocenah urada ne bi mogel biti. Bi pa Jek varno prestala potrese nižje stopnje, ki so pričakovani na območju, je zatrdil Stritar. Ob izrednem dogodku je sicer izdelan državni načrt, ki natančno določa ravnanje in ukrepanje vseh vpletenih.

Jek ima obenem izdelan lasten podrobnejši načrt zaščite in reševanja ob izrednem dogodku, tudi v primeru močnega potresa, ki vključuje zaznanje potresov in aktivacijo sistemov za zagotovitev varovanja elektrarne oziroma blažitev posledic dogodka. Za primer potresa je Jek varovan predvsem s pasivno zaščito, z ustrezno robustnim projektom varnostnih sistemov za obvladovanje elektrarne v primeru nesreče, z nameščenimi blažilniki sunkov in tudi s potresnim projektom varnostno pomembnih zgradb.

Razglasitev evakuacije prebivalstva je odvisna od stopnje izrednega dogodka in jo odredi štab civilne zaščite. Določitev stopnje izrednega dogodka je določena v okviru načrta ukrepov, ki jih izvaja Jek, potrebne zaščitne ukrepe na predlog uprave izvaja štab civilne zaščite. Območja evakuacije so določena v načrtu ukrepov ob jedrski in radiološki nesreči. V primeru splošne nevarnosti Jek, ki se razglasi, ko grozi oziroma je prišlo do poškodbe ali taljenja sredice z možnostjo poškodovanja zadrževalnega hrama in obstaja možnost ali je prišlo do izpusta radioaktivnih snovi v okolje v tolikšnem obsegu, ki zahteva zaščitne ukrepe na območju zunaj jedrske elektrarne, se preventivno evakuira trikilometrski pas. Širša evakuacija se odredi glede na izmerjene vrednosti radioaktivne kontaminacije.

Hladilne tekočine je dovolj

Jezu Jek na Savi zagotavlja rezervo hladila oziroma dolgoročni vir hlajenja v primeru nesreče. Tako je v Jek dovolj snovi za hlajenje reaktorjev tudi v primeru potresa. Hlajenje reaktorja v primeru nesreče se izvaja z borirano vodo, ki je voda z borovo kislino. Velika količina takšnega hladila je pripravljena v posebnem rezervoarju, po potrebi se lahko proizvaja še dodatna količina takšnega hladila. Prenos zaostale toplote do končnega ponora toplote, ki je reka Sava, se izvaja z izoliranim sistemom za hlajenje komponent. Za jezom na reki Savi, ki je tudi seizmično projektiran, je vzpostavljen bazen, v katerem je na voljo dovolj velika količina hladila, da omogoča ohlajanje v primeru nesreče za vsaj 30 dni. Tudi, če bi bil tok Save prekinjen.

Najmočnejši potres leta 1989

Najmočnejši potres na lokaciji Jek je bil leta 1989, ki pa je bil manjši od projektnega pospeška 0,15 grama. Elektrarna je bila zaustavljena, vplivov na okolje ni bilo. "Ni bilo potrebnih zaščitnih ukrepov v okolju, saj se je elektrarna zaustavila v skladu s postopki," so pojasnili v Jek. Ker ni prišlo do večje stopnje nevarnosti, evakuacija osebja elektrarne ali prebivalstva ni bila potrebna. Evakuacija osebja Jek bi bila v primeru razglasitve objektne nevarnosti, ki se razglasi pri nastanku ali razvoju dogodkov, ki imajo ali bi lahko imeli za posledico večjo odpoved varnostnih funkcij elektrarne, evakuacija prebivalstva pa praviloma šele v primeru razglasitve splošne nevarnosti.