21 milijonov evrov. S tem denarjem bi zgradili štiri osnovne šole. Toliko stane letna subvencija za vse šolske malice ali celoten program operacij kolka. Za ta denar bi kupili 11 naprav za zgodnje odkrivanje rakavih sprememb.
Toliko bomo plačali za izvedbo stresnih testov naših bank. To so po več dneh poskusa prikrivanja le potrdili v Banki Slovenije: "Banka Slovenije je z izvajalci stresnih testov sklenila štiri pogodbe, vključujoč dve, ki zajemata tudi področje cenitve nepremičnin. Okvirna skupna vrednost vseh pogodb je 21 milijonov evrov, ki vključujejo vse stroške in DDV."
Določenih informacij ne želijo razkriti
Testi bodo prvič res pokazali, kakšne luknje so v naših bankah. Čeprav je znano, da so pogodbe podpisala štiri podjetja – Ernst & Young, Deloitte, Oliver Wyman in Ronald Berger –, da je večina revizorjev prišla iz tujine in da pretresajo predvsem najbolj kritične banke, pa nam na Banki Slovenije nikakor niso želeli razkriti, kako velik kos 21-milijonske pogače si bo odrezalo posamezno podjetje.
Čeprav državljani smo in še bomo reševali komercialne banke – samo NKBM in NLB do danes za dobro milijardo evrov – pa nam ne želijo razkriti, koliko bo stalo ponovno preverjanje, kaj vse so v banki v resnici počeli. In tega preverjanja niso uspeli analitiki Banke Slovenije nikoli do zdaj po ocenah Evrope očitno opraviti dovolj pošteno.
Preverili smo, ali je zakonito, da se gre banka takšne skrivalnice s pogodbami. Informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar je pojasnila: "Banka Slovenije je eden od zavezancev, ki mora spoštovati zakon o dostopu do informacij javnega značaja, torej za njo veljajo popolnoma ista pravila kot za vse organe javnega sektorja."
Informacij – tudi pogodb, ki so jih sami podpisali – v Banki Slovenije ne želijo razkriti, češ da gre za naročanje s področja obrambe in varnosti, čeprav teh storitev zakon sploh ne omenja. So pa ob tem pojasnili, da "bodo banke, ki so zaprosile za državno pomoč in prenos slabih terjatev na Družbe za upravljanje terjatev bank, stroške izvedbe nosile same, saj gre za zahtevo v povezavi z odobritvijo državne pomoči".
Bo pa velik del stroškov predstavljalo ponovno vrednotenje vseh zastavljenih nepremičnin. Čeprav je država popisala in ocenila vrednost prav vseh, kar nas je stalo 55 milijonov evrov, Evropa očitno pri nas ne verjame niti osnovi, od katere bomo kmalu plačevali davek na nepremičnine.
KOMENTARJI (732)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.