Da so panji že več kot 15 let na strehah New Yorka, pa v Londonu, Berlinu in še nekaterih evropskih mestih, je vedel že prej: ''V jeseni je bila novica, da imajo panje postavljene na londonski operi, pa smo se z vodstvom odločili, da bodo panji stali tudi na vrhu našega kulturnega hrama,'' pripoveduje čebelar Franc Petrovčič, sicer vodja vzdrževanja in obratovanja v Cankarjevem domu.

Na streho je v začetku aprila pripeljal na pašo tri svoje panje čebel, 12 jih ima še na obrobju Ljubljane. Gre za tako imenovane nakladne panje, ki se od klasičnih razlikujejo predvsem po tem, da imajo podstav, na katerega nalagajo naklade z okvirji.

Fotogalerija (9)

• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 

Mestna paša je bogatejša, med je bolj čist kot na intenzivnih kmetijskih območjih

Čebele se pasejo v dometu treh kilometrov. Pridne delavke s strehe je tako mogoče najti po Rožniku, Šišenskem in Grajskem hribu, obiščejo tudi velike lipe po mestu. Prvič so točili med že konec maja, pelodne analize so pokazale, da so dobili cvetličnega. Pred mesecem dni so natočili še lipovega.

(Foto: Miro Majcen)

''Skupaj smo natočili okoli 80 kg medu,'' pripoveduje Petrovčič in doda: ''Povprečno smo iz prvega točenja dobili 8,5 kg iz domačega panja na obrobju Ljubljane. V centru pa smo natočili kar 13,5 kg medu na čebeljo družino.'' Med so poslali v analizni laboratorij v Bremen in izsledki kažejo, da je primeren za prehrano, saj v njem ni pesticidov in prostih kislin ter ostankov težkih kovin in gensko spremenjenih organizmov.

S 100 tisoč delavkami ni veliko dela

Največ dela je s čebelami v času rojenja, to je od aprila do začetka junija. Takrat je treba enkrat na teden panje odpreti in pogledati, dodajati satnice v gradnjo, "da so čebele zaposlene, saj imajo sicer čas misliti na neumnosti,“ se pošali Petrovčič.

(Foto: Miro Majcen)

Letošnja čebelarska sezona se je sicer zaključila in že se pripravljajo na novo. V teh dneh zdravijo čebele proti zajedalski bolezni varozi. Zdravilo, ki ga predpiše država, je na osnovi timijana oz. naravnih eteričnih olj. Začenjajo tudi z zimskim krmljenjem – gre za sladkor, raztopljen v vodi, z dodatkom čajev: rmana, kamilic, melise, mete in podobnih zelišč. ''Treba je pravočasno krmiti, saj se ravno v tem času že zalegajo zimske čebele,'' izvemo. Letna generacija čebel bo počasi umrla. Življenjska doba letnih čebel je namreč od tri do štiri tedne, zimskih pa od tri do štiri mesece.

Panji na strehi Cankarjevega doma (Foto: Miro Majcen)

Panji ostanejo na strehi Cankarjevega doma čez vso zimo, pridelani med pa bodo najverjetneje razdelili kot darilo svojim sponzorjem.

Vrt na strehi pri Staničevih

Družinske hiše, obdane z zelenjem in drevjem, ni mogoče prezreti. Bogata trta, kaki, fige, marelice ... “37 dreves je na površini okoli hiše,“ pove lastnica Vika Stanič. Kivija so pridelali skoraj 50 kilogramov.

Fotogalerija (7)

• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 

Ker so naredili parkirišče, kjer so imeli prej vrt, so že pred 15 leti ustvarili novega kar na strehi svoje hiše. Kot pravi Staničeva, je 'glavni šef' njen mož dr. Gojko Stanič, ki je idejni vodja projekta, pa tudi glavni vzdrževalec in obdelovalec vrta, kjer se bohotijo bučke, pa korenje in zelena. Por, ki je občutljiv na vlago zaradi plesni, je pod plastično folijo, tako kot paradižniki.

Vrt na srehi premore skoraj vse. (Foto: Miro Majcen)

Na 20 kvadratnih metrov sicer ogromne strehe sta nasula 40 cm debelo plast zemlje. “Spodaj je tervol, pa folija, ki jo uporabljajo za avtoceste – ta ne prepušča zemlje, voda pa steče potem skozi,'' nam zaupa Stanič.

Vrtnariti začnejo še sredi zime, s setvijo paradižnika, korenja, brokolija. Blitvo so letos pobrali že štirikrat, brokoli tretjič. "Glavna umetnost je imeti svežo zelenjavo v januarju. Takrat imamo tu brstični ohrovt, ohrovt, radiče, rukolo, ki je pozimi čudovita, pa solato posavko,'' pripoveduje Stanič. "Načrtujem tako, da imava decembra, januarja in februarja zimske zadeve, marca pa že jemo glave posavke.''

(Foto: Miro Majcen)

Da rastline dobro poženejo, gredice pozimi pokrije s folijo, ki jo odstrani v drugi polovici aprila. Poleti pa za zaščito pred močnim soncem in točo namesti gosto pleteno mrežo.

Vrtnar z vizijo

Z ženo ne potrebujeta dosti, pojasni:“Dve zeleni, pa nekaj sadik korenja za juho.'' Vsake rastline imata čisto po malo, a pridelka je dovolj tudi še za družini njunih otrok. Le fižol na strehi ne uspeva, saj bi bil izpostavljen premočnemu soncu in vetru – tega imajo zasajenega za hišo. Če bi imel celo streho statično urejeno, bi imel 120 kvadratov vrta. A tudi s tem vrtičkom in drevjem, zasajenim okoli hiše, sta precej samozadostna in ''veselje je jesti domačo zelenjavo in sadje'', pove ponosno. Želi si, da bi v prihodnosti gradili objekte z ravno streho, ki bi omogočale vrtnarjenje.

(Foto: Miro Majcen)

Vrt lahko avtomatsko zaliva, kar uporablja, ko gre družina na dopust. Sicer pa načrtuje svoj vrtiček popolnoma avtomatizirati in posodobiti, saj je trenutni še prototip.“Samo se bo zalivalo, folija se bo premikala avtomatsko, dogajanje na vrtu bo mogoče spremljati z videokamero. Izpopolnjena verzija mora zdržati tudi močan orkan in točo, ki smo ji bili priča že letos,'' zaključi Stanič, ki ima še velike načrte v prihodnosti.