Strateški gospodarski svet za prostovoljno udeležbo pri dobičku

Strateški gospodarski svet je na današnji seji sklenil, da so spremembe zakona o udeležbi delavcev pri dobičku potrebne, če želijo v večji meri spodbuditi podjetja pri vključevanju v sheme delitve dobička zaposlenim. Kot je po seji sveta povedal minister za gospodarstvo Matej Lahovnik, je svet sklenil tudi, da predlaga ohranitev načela prostovoljnosti.

Lahovnikov glavni argument proti obvezni udeležbi je bil, da bi podjetja, če bi bila udeležba delavcev pri dobičku obvezna, uporabila "kreativno računovodstvo“. "Našli bodo načine, da se temu izognejo, poleg tega bodo predvsem tuji vlagatelji umetno zniževali dobiček, država pa se bo soočila s tem, da bo pobrala manj davka na dobiček," je povedal še Lahovnik. Hkrati pa zaposleni ne bi bili deležni dobička v tistem deležu, kot so ga dejansko tudi ustvarili.

Lahovnik zato meni, da bi bilo shemo treba spremeniti tako, da bo ta privlačnejša za podjetja.

Po predlogu SD bi bila udeležba pri dobičku obvezna

V koalicijskem usklajevanju je tudi predlog za nov zakon na tem področju, in sicer o obvezni udeležbi delavcev pri dobičku. Predlog je v usklajevanje poslala največja vladna stranka SD, gre pa za enak predlog, kot je bil leta 2005 v državnem zboru zavrnjen. Po predlogu SD bi bila delitev dobička obvezna v podjetjih z več kot 30 zaposlenimi, pri manjših pa bi bila prostovoljna.

Udeležbo bi določala pogodba, ki bi med drugim opredelila način izplačil (gotovina ali delnice) z odlogom tri do pet let. Za izplačila bi lahko namenili do 25 odstotkov dobička, vendar ne več kot 15 odstotkov letne mase plač in ne več kot eno plačo na posameznika. Pri poslovodnih delavcih bi bil delež omejen na 10 odstotkov dobička in eno njihovo plačo, izplačilo pa bi bilo možno le v delnicah podjetja. Pogodbe bi sklepali sindikati ali sveti delavcev.

V shemo po sedanjem zakonu se je vključilo vsega 21 podjetij (med njimi Hit, Iskra Avtoelektrike in BTC).