'Obtožba neresnična in žaljiva do institucije predsednika'

Poslanci SDS in SLS so danes vložili predlog ustavne obtožbe zoper predsednika republike Danila Türka, ki je po mnenju prvega moža SDS Janeza Janše s podelitvijo državnega odlikovanja nekdanjemu šefu tajne politične policije Tomažu Ertlu kršil ustavo.

Po omenjenem predlogu naj državni zbor predlaga ustavnemu sodišču, da ugotovi, da je predsednik republike s podelitvijo odlikovanja nekdanjemu šefu Službe državne varnosti oz. Udbe ne samo kršil ustavo, ampak tudi huje kršil zakon. Državni zbor naj predlaga ustavnemu sodišču, da Türku preneha funkcija predsednika republike, je dejal Janša.

Po mnenju vrhovnega sodišča iz leta 2002 je bila Služba državne varnosti kriminalna združba, je še opozoril.

'Kršil pravico do dostojanstva'

V obrazložitvi in 22 prilogah k predlagani ustavni obtožbi je po njegovih besedah dokazano, da je podelitev odlikovanja Ertlu groba kršitev ustavnega reda in neposredna kršitev večine členov drugega poglavja ustave.

Türk je po njegovih besedah s podelitvijo odlikovanja nekdanjemu šefu Udbe "neposredno kršil pravico do osebnega dostojanstva vsem žrtvam te represivne institucije, tako živim kot mrtvim".

Kot je poudaril, je Ertl "dokazano odgovoren za mednarodne teroristične aktivnosti, s katerimi so bila ogrožena nedolžna človeška življenja". Odgovoren pa je tudi za množične kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin, je dejal Janša.

Poleg tega gre po njegovem opozorilu za osebo, ki je odgovorna za veleizdajo, ker pristojnim organom Republike Slovenije niso bile posredovane informacije o razorožitvi Teritorialne obrambe.

Odgovoren je za uničenje velikega dela slovenske kulturne in nacionalne dediščine v obliki arhivskih zapisov, pa tudi za ogrožanje procesov demokratizacije in osamosvojitve Slovenije, je opozoril Janša. Po njegovih besedah je Ertl namreč odrejal represivne ukrepe zoper njene nosilce ter pozival predstavnike jugoslovanskih represivnih organov k ukrepanju za zatrtje porajajočih se demokratičnih procesov.

Žerjav: Podelitev pomeni posmeh

Predsednik SLS Radovan Žerjav pa je dejal, da je podelitev odlikovanja v temeljnem nasprotju z osnovnimi vrednotami slovenske demokratične družbe in osamosvojitve Slovenije ter pomeni "posmeh in hudo kršitev z ustavo varovanih človekovih pravic in temeljnih svoboščin. S tem odlikovanjem se zanika obstoj žrtev tajne policije in represivnih metod totalitarističnega režima," je poudaril.

Kabinet predsednika: Predlog neutemeljen

V pisnem odzivu kabineta predsednika, ki se sicer mudi v Davosu, so ocenili, da je predlog za ustavno obtožbo neutemeljen. Predsednik namreč ni kršil nobene določbe ustave in nobenega zakona. O predlogu skupine poslancev za ustavno obtožbo zoper predsednika republike bo odločal državni zbor, ki se bo moral opredeliti do tega, ali naj ustavno obtožbo sploh vloži ali ne. "Predsednik republike bo predlog komentiral, ko ga bo prejel in se z njim podrobno seznanil. Že sedaj pa opozarja na njegovo očitno neutemeljenost. Sicer je res, da je v demokratičnem pravnem sistemu vselej dopustno uporabiti ustavne mehanizme, vendar se je treba izogibati njihovi neutemeljeni uporabi," so zapisali.

Slovenska ustava daje predsedniku republike pristojnost podeljevanja odlikovanj. Predsednik republike, ki je izvoljen na splošnih in neposrednih volitvah, spoštuje ustavni red Republike Slovenije in svoje dolžnosti opravlja skladno s podano prisego ob nastopu funkcije. "Predsednik je že večkrat pojasnil razloge za podelitev odlikovanj zaslužnim za izvedbo akcije Sever, ki je zavarovala Slovenijo pred agresivnim velikosrbskim nacionalizmom Slobodana Miloševića. Odlikovanje, podeljeno za konkretno akcijo, je priznanje za konkretne zasluge na področju varnosti in obrambe in ga preprosto ni mogoče razlagati kot kršitev človekovih pravic. Obtožba o simbolnem zaničevanju človekovih pravic je tako neresnična in zato žaljiva do institucije predsednika republike," so še zapisali v odzivu.

Gantar: Predlog v DZ nima veliko možnosti

Predlog ustavne obtožbe sicer v DZ nima veliko možnosti za uspeh, je prepričan predsednik DZ Pavel Gantar. To, da so predlagatelji v svoji obrazložitvi vloge navedli kršitev 34 členov ustave, po njegovem mnenju kaže na zadrego predlagateljev o tem, kaj je ključna kršitev.

Gre za popolnoma legitimen, poslovniško in zakonsko možen predlog, ki pa ima svojo politično konotacijo, pravi Gantar. Kot je prepričan, se bo o tem na tak način tudi razpravljalo v DZ, predvidoma na februarski redni seji, ki bo potekala v začetku marca.

Predlog ustavne obtožbe sicer v DZ nima veliko možnosti za uspeh, je prepričan predsednik DZ Pavel Gantar. To, da so predlagatelji v svoji obrazložitvi vloge navedli kršitev 34 členov ustave, po njegovem mnenju kaže na zadrego predlagateljev o tem, kaj je ključna kršitev.

Gre za popolnoma legitimen, poslovniško in zakonsko možen predlog, ki pa ima svojo politično konotacijo, pravi Gantar. Kot je prepričan, se bo o tem na tak način tudi razpravljalo v DZ, predvidoma na februarski redni seji, ki bo potekala v začetku marca.

Predlog bodo takoj poslali predsedniku republike, ki se lahko pisno ali ustno na seji zbora izjasni oz. odgovori na očitke. Na vprašanje, ali pričakuje, da se bo Türk udeležil omenjene seje DZ, je Gantar dejal, da bo predsednik republike vabilo dobil, od njega pa je odvisno, ali se bo za to odločil ali ne.

Kot še pravi Gantar, mu o neuspehu vloženega predloga obtožbe govori tudi politični instinkt, saj je prepričan, da "zadeve, ki so v samem obtožnem predlogu, ne zdržijo resne pravne in politične presoje". Ne verjame, da bi bila podelitev odlikovanja predsednika republike Tomažu Ertlu tako huda kršitev ustave, da bi se DZ odločil, da sproži postopek obtožbe pred ustavnim sodiščem.

DZ mora odločati v 60 dneh

Predlog za sprožitev postopka ustavne obtožbe pred ustavnim sodiščem mora DZ vložiti najmanj 30 poslancev, kar se je zgodilo, vsebovati pa mora opis očitane kršitve ustave ali hujše kršitve zakona ter predloge dokazov o očitani kršitvi. Z vidika ustreznosti ga mora pregledati zakonodajnopravna služba, DZ pa mora o njem odločiti v 60 dneh, sicer šteje, da je predlog zavrnjen, pojasnjuje Gantar.

Kot dodaja, DZ o predlogu odloči z absolutno večino 46 poslancev. "Če bi bil takšen sklep sprejet, kar jaz ne verjamem, DZ toži predsednika republike pred ustavnim sodiščem in imenuje svojega zastopnika," je še pojasnil Gantar.

Spomnimo

Predsednik Danilo Türk je 30. novembra lani poleg Tomaža Časa in Leopolda Jesenka s srebrnim redom za zasluge odlikoval tudi Tomaža Ertla, ki je v času priprav na preprečitev t. i. mitinga resnice leta 1989 vodil republiški sekretariat za notranje zadeve in akcijo Sever. Proti temu so dan po odlikovanju protestirali poslanci SDS, ki so v pismu predsednika republike pozvali, naj spremeni odločitev ali pa odstopi s funkcije.

Predlog za ustavno obtožbo zoper Türka je sicer prvi takšen predlog v zgodovini samostojne Slovenije.