Strah ima velike oči: Zakaj se bolj bojimo letenja kot čebel, pa čeprav te povzročijo več smrti?

Čeprav letalske nesreče vedno zelo odmevajo, saj običajno zahtevajo veliko število žrtev, letalski promet velja za zelo varnega. Zanimivo je, da več ljudi umre zaradi udara strele ali čebeljega pika kot v letalski nesreči.

Letalske družbe so po vsem svetu leta 2014 opravile skoraj 102.500 poletov. V Evropi dnevno naštejejo okoli 30.000 komercialnih letov, v Sloveniji pa v poletnih dneh, ko je prometa največ, zabeležijo okoli 1400 operacij dnevno. Rekord s 1563 operacijami dnevno so zabeležili poleti 2012. "Prometa v zraku je ogromno," je ob obisku novinarjev na sedežu Kontrole zračnega prometa Slovenije  povedal vodja usposabljanja kontrolorjev Bogdan Novak.

Več možnosti je, da umrete na kolesu kot na letalu

Čeprav letalske nesreče zaradi običajno velikega števila smrtnih žrtev močno odmevajo, je statistična možnost za to, da bodo potniki umrli v nesreči z letalom, zelo majhna. "Ko potujemo z letalom, imamo 0,000014 odstotka možnosti, da bomo umrli," je povedal Novak in navedel nekaj zanimivih primerov.

Zaradi kardiovaskularnih bolezni umre vsak drugi človek, nesreča s kolesom je smrtna v enem od 88.000 primerov, udar s strelo pa v enem od 1,9 milijona primerov. Zaradi čebeljega pika umre en človek od 5,5 milijona, zaradi vožnje z letalom pa en človek od sedmih milijonov.

In ko se zgodi izredni dogodek?

Kljub temu da je letalski promet zelo varen, se med letom lahko pojavijo neobičajne ali izredne okoliščine - v primeru prvih varnost letala ali oseb na krovu ni ogrožena, v primeru slednjih pa je. Neobičajne ali izredne okoliščine se lahko razvijejo na podlagi različnih dejavnikov, npr. požara na letalu, odpovedi motorja ali padca tlaka v kabini, slabega vremena, onesposobitve pilota zaradi bolezni, grožnje z bombo ali celo ugrabitve. Zaradi izrednih ali neobičajnih okoliščin se lahko zgodi, da nadaljevanje leta ni možno tako, kot je bilo načrtovano. Včasih mora letalo pristati na najbližjem letališču ali pa se mora pilot odločiti za zasilni pristanek. Verjetno najbolj znan primer zasilnega pristanka v zadnjih letih je pristanek letala na reki Hudson v New Yorku.

Kontrolorji letenja vsako leto na simulacijski test, 'popravca' imajo samo enkrat

Na kontroli zračnega prometa imajo za to poseben simulator, ki deluje kot običajno delovno mesto, na katerem izvajajo simulacije izrednih situacij, v okviru katerih se mora vsak kontrolor preizkusiti enkrat letno. Če preizkusa ne prestane, ima samo en popravni izpit. V zadnjih letih je bilo nekaj primerov, ko so kontrolorji izgubili delo, zato tovrstne preizkuse vzamejo zelo resno.

Ob izrednih dogodkih morajo kontrolorji delovati čim bolj mirno in posadki na letalu nuditi vso podporo. Kako to izgleda v praksi so na kontroli novinarjem predstavili na simulaciji izrednega dogodka, ko so kontrolorji so pomagali na ljubljanskem letališču zasilno pristati letalu, ki je začelo po vstopu v slovenski zračni prostor izgubljati višino. Da se dogaja nekaj neobičajnega, sta kazali le vsebina pogovora, ki ji običajen obiskovalec težko podrobno sledi, in uporaba posebne knjižice z napotki, ki je kontrolorjem v pomoč pri izrednih dogodkih.

Piloti, ki se soočijo z izrednimi okoliščinami, kontroli zračnega prometa to sporočijo z uporabo fraze "mayday, mayday, mayday", znane tudi iz hollywoodskih filmov, če posadka in letalo nista neposredno ogrožena, pa uporabijo frazo "pan pan, pan pan, pan pan". V slovenskem zračnem prostoru so leta 2013 zabeležili dva klica "pan pan", leto pozneje štiri, lani pa tri, medtem ko so bili klici "mayday" v zadnjih treh letih štirje, med drugim zaradi udarca ptiča, dima v letalu in odpovedi motorja, je navedel Novak.