Stota obletnica dneva žensk ali kako družba še vedno ohranja razlike med spoloma

Mineva natanko sto let, odkar praznujemo dan žena. 8. marca 1917 so se na ta dan začeli protesti v Petrogradu oziroma današnjem Petersburgu, iz katerih je nastala komunistična Oktobrska revolucija. Tudi sto let kasneje, ko približno sto držav 8. marca obeležuje mednarodni praznik ekonomske, politične in socialne enakopravnosti in dosežkov žensk, se tudi med politiki najdejo takšni, ki mislijo, da so ženske manj inteligentne in šibkejše ter morajo zato zaslužiti manj.

To je izraz zakoreninjenih prepričanj, ki jih nekdo upa javno izraziti, ker je okolje zanj dovolj varno, da si to lahko dovoli, je o izjavi poljskega poslanca v Evropskem parlamentu Janusza Korwina Mikke dejala predsednica Društva SOS telefon Maja Plaz. Zato bi moral biti dan žensk vsak dan in ne le en dan v letu.

Plazova je poudarila, da "družba še vedno ne odgovarja na ustrezen način na potrebe žensk in s tem ohranja neenakost med spoloma". Izpostavila je revščino, brezposelnost, negotov ekonomski položaj, neenako plačilo za enako delo, ovire za doseganje lažjega usklajevanja poklicnega in družinskega oziroma zasebnega življenja, stereotipe o ženskah v družbi ter ovire za doseganje uravnotežene zastopanosti žensk in moških na različnih področjih političnega in družbenega življenja.

Še vedno smo strpni do nasilja nad ženskami

Predsednica društva, ki žrtvam nasilja, predvsem ženskam in otrokom, nudi zaščito in podporo, opaža, da smo še vedno strpni do nasilja nad ženskami. Še vedno ne vidimo prostitucije kot enega od mehanizmov za podrejanje žensk v družbi, enako velja za nasilje v družini in za posilstva žensk vseh starosti, našteva Plazova.

"Ženske so v partnerskih zvezah praviloma umorjene ravno zato, ker so ženske, umori pogosto niso umeščeni v kontekst dolgoletnega nasilja s strani intimnega partnerja, ki so ga umorjene ženske doživljale," je poudarila. Opozorila je tudi na situacije, ko so spolne zlorabe otrok v sistemu obravnavane na način, da gre za izmišljene zgodbe, s katerimi želijo ženske, njihove mame, škoditi nekdanjemu partnerju. To po njenih besedah posledično kaže na odnos do žensk in do vprašanja samih spolnih zlorab.

Opozorila je še, da se spolno nasilje na delovnem mestu pogosto razume kot "preobčutljivost žensk na delovno okolje", ki deluje po "moškem principu". Ob tem je med izzivi, ki zahtevajo nenehno pozornost, "če želimo, da bodo nekoč naše hčerke in vnukinje živele v družbi, kjer bo vladala enakost med spoloma" , Plazova izpostavila vprašanja pravice do odločanja o lastnem telesu in vprašanje glede pravice do brezplačne kontracepcije.

Ženske so po njenih besedah zaradi trdno zakoreninjenih tradicionalnih prepričanj o svojem spolu kot manjvrednem morale biti marsikatero bitko. "Ker so ta prizadevanja nenehna, saj so tovrstna prepričanja tako zakoreninjena v strukturah moči, ki jih praviloma še vedno vodijo moški, se velikokrat zgodi, da so v svojih prizadevanjih izčrpane," je še spomnila Plazova.

Po njenem mnenju je pomembno, da na pot prizadevanja za enakost med spoloma stopajo mlade ženske in moški, ki s svojim optimizmom, zagonom, znanjem in idejami nadaljujejo pot k enakosti, in to ne samo enkrat na leto, temveč dan za dnem.

Ženske v Sloveniji v številkah 

Če ste ženska in živite v Sloveniji, ste ena od 1,04 milijona prebivalk naše države; vam je morda ime Marija, Ana, Maja, Irena ali Mojca – ta imena so namreč med vami najpogostejša; imate na splošno višjo izobrazbo kot moški, ste v povprečju stari 44,1 leta, ste povprečno visoki 165 centimetrov in tehtate povprečno 69 kilogramov; ste v povprečju rodili 1,5 otroka; boste verjetno dočakali višjo starost kot vaši moški vrstniki; ste na splošno zadovoljni s svojim življenjem in bolj zadovoljni kot moški na splošno, čeprav ste bolj izpostavljeni tveganju revščine kot moški.

Tako kažejo podatki statističnega urada o položaju žensk v Sloveniji za leto 2015. Glede na podatke je v Sloveniji 363.500 delovno akitvnih žensk, od tega jih je 92 odstotkov zaposlenih, osem odstotkov pa je samozaposlenih. Te ženske kljub stoletnemu boju za izenačitev pravic z moškimi zaslužijo povprečno 90 evrov manj od moških. Ženske so leta 2014 rodile 21.200 otrok, tako kot drugje po svetu pa tudi v Sloveniji z odločitvijo za otroka odlašajo. Povprečna starost matere ob rojstvu prvega otroka je bila leta 2014 29,1 leta, kar je več kot šriti leta kasneje kot pred dvajsetimi leti.

Prva doktorica znanosti že leta 1906

Kot je znano, se ženske v Sloveniji svobodno odločimo za otroka od leta 1974, ko smo to pravico zapisali v ustavo. Konec leta 2012 smo imeli v Sloveniji skoraj 3200 doktoric znanosti ali 41 odstotkov vseh doktorjev znanosti. A pomembnosti znanja smo se začele zavedati že zelo zgodaj. Prva slovenska doktorica znanosti je bila Marija Urbas, ki je iz filozifije na graški univerzi doktorirala že daljnega leta 1906.

Konec leta 2015 so ženske številčno prevladovale v 182 poklicih, največ jih je opravljalo poklic prodajalke. Razveseljujoče je, da se povečuje delež žensk v sicer tradicionalno moških poklicih, kot je policija. Čeprav na vodilnih položajih še vedno prevladujejo moški, pa se tudi tukaj delež žensk povečuje, v desertih letih je narasel skoraj za tri odstotke.

Delež žensk v politiki višji od povprečja EU  

Čeprav so ženske v letu 2015 zaslužile manj, pa obstajajo dejavnosti, v katerih ženske zaslužijo več kot moški. Gre za dejavnosti oskrbe z vodo, ravnanja z odplakami in odpadki, saniranju okolja, gradbeništvu ter prometu in skladiščenju. Ženske so pogostejše prebivalke domov za starejše, leta 2013 jih je bila četrtina od okoli 17.700 oskrbovancev.

Delež žensk v parlamentu je od leta 2012 v Sloveniji višji kot od povprečja EU. Splošna volilna pravica je bila uzakonjena leta 1945. Od takrat lahko voli in je voljen vsak polnoleten državljan ne glede na spol ali versko pripadnost.

Enakopravnost ne sme poznati razlik

Čeprav praznik 8. marec ni dela prost dan, si zasluži poseben prostor v naši družbi. Ženske kot žene, matere, sestre, prijateljice, sosede, sodelavke in nešteto drugega predstavljajo temeljni podporni steber naše družbe, so v sporočilu za javnost zapisali v vladnem uradu.

Splošno gledano je položaj žensk v Sloveniji na ravni države zadovoljiv. Na lestvici Svetovnega gospodarskega foruma, ki meri globalni indeks enakosti spolov, se Slovenija uvršča na visoko osmo mesto med 144 državami, ugotavljajo na vladi. Ta indeks meri neenakosti med spoloma na področjih zdravja, izobraževanja, udeležbe in priložnosti v gospodarstvu ter krepitvi politične moči. Zlasti na slednjem je Slovenija naredila velik napredek, ugotavljajo na vladi, ki obljublja, da bo tudi v letu 2017 nadaljevala z ukrepi za večjo enakost spolov.

"Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve in enake možnosti bo izvedlo projekt Aktivni.Vsi, katerega cilj je izboljšati integracijo načela enakosti spolov v lokalni skupnosti, izboljšati praktično znanje institucij na lokalnem nivoju in izboljšati ozaveščenost o pomenu dejavnega očetovstva in večje vključenosti moških v skrbstveno in gospodinjsko delo," obljubljajo na vladi.

Slovenija namreč sodi med države z visoko stopnjo zaposlenosti žensk in visoko stopnjo zaposlenosti žensk s polnim delovnim časom. Dobro razvit sistem javnega otroškega varstva ter podpornih storitev staršem otrok prve triade osnovne šole sicer omogoča lažje usklajevanje družinskih in poklicnih obveznosti (npr. jutranje varstvo, topli obroki v šolah, podaljšano bivanje). 

Slovenija ima tudi eno boljših ureditev sistema starševskega dopusta in nadomestil ter eno boljših ureditev sistema dopusta za nego bolnega otroka. Kljub temu na tem področju ženske in moški še vedno niso v enakem položaju in ne prevzemajo enakovrednega deleža skrbstvenega in gospodinjskega dela, na področju plačanega dela pa so ženske zaradi materinstva pogosto v slabšem položaju kakor moški, še ugotavljajo.

Ženske zahtevamo enako plačilo za enako delo!

Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) se ob prazniku pridružuje kampanji Evropske konfederacije sindikatov (EKS) Ženske zahtevamo enako plačilo za enako delo!

Akcija je del širše kampanje za zvišanje plač delavcev po vsej Evropi, ki je podprta z ugodno gospodarsko rastjo in naslavlja zmanjševanje neenakosti, vključno z zapiranjem plačne in pokojninske vrzeli.
 
Povišanje plač ženskam bi zmanjšalo plačno vrzel med spoloma, vplivalo na gospodarsko rast, saj bi se razpoložljivi dohodek žensk povečal, s tem pa tudi njihova kupna moč in potrošnja. To bi vplivalo tudi na zmanjšanje pokojninske vrzeli, saj nižje plače prinašajo tudi nižje pokojnine žensk in s tem visoko stopnjo tveganja revščine žensk na starost.
 
Medtem, ko so ženske po podatkih Evropskega statističnega urada leta 2015 v EU-28 v povprečju zaslužile za kar 16,3 odstotkov manj od moških, pa je ta razlika v Sloveniji znašala polovico manj, in sicer, 8,1 odstotka.
 
"Če je še do nedavnega veljalo, da ima Slovenija najmanjšo plačno vrzel med spoloma v Evropski Uniji, pa revidirani podatki Evropskega statističnega urada kažejo nekoliko drugačno sliko. Plačna vrzel v Sloveniji se po letih povečuje: v letu 2011 je znašala 3,3 %, se v letu 2013 povečala na 6,3 %, v letu 2015 pa je znašala že 8,1 %. Raziskave kažejo, da je plačna vrzel najvišja na najbolj zahtevnih delovnih mestih, ki zahtevajo najvišjo izobrazbo. Zmanjševanje plačne vrzeli ni le vprašanje socialne pravičnosti, temveč dviguje donosnost za celotno gospodarstvo. Znanje in veščine žensk so namreč nujno potrebne za gospodarski in socialni razvoj družbe," je v sporočilu za javnost zapisala Andreja Poje, Izvršna sekretarka ZSSS.

Če ne bo spodbud, bodo ženske enako plačane kot moški šele čez 70 let

Konfederalna sekretarka (EKS) Montserrat Mir Roca je prepričana, da je plačna vrzel boleča in nepravična ter povzroča visoke družbene in gospodarske stroške: "Če ne bo spodbud za doseganje enakega plačila žensk in moških, bodo ženske morale čakati 70 let, da bodo enako plačane kot moški. Enako plačilo predstavlja največjo ekonomsko spodbudo, ki jo je Evropa kadar koli videla, saj bi ta milijone žensk dvignila iz revščine. Nižje plačilo prinaša nižje pokojnine. Zapiranje plačne vrzeli, bi pripomoglo k zapiranju pokojninske vrzeli, ki številne ženske obsoja na revščino v starosti." 

Strokovna sodelovaka ZSSS Irena Štamfelj je povedala, da je nespoštovanje načela enako plačilo za enako delo za sindikate nesprejemljivo. "Že zakon o delovnih razmerjih določa, da je delodajalec dolžan za enako delo in za delo enake vrednosti izplačati enako plačilo, ne glede na spol. Vendar pa se uresničevanje tega načela v praksi ne spremlja in ne preverja. Ne glede na to, da so v Sloveniji ženske večinoma zaposlene za polni delovni čas in da so bolj izobražene od moških, vse analize kažejo, da pogosto prejemajo nižje plačilo. Plače delavkam določajo življenjski standard in dostojnost življenja tako v času delovne aktivnosti kot v pokoju. Prav upokojenke so v Sloveniji najbolj izpostavljene revščini," meni Štamfljeva.

Rožo mogoto letos dobi Marjeta Mušič  
 
ZZZS ob osmem marcu tradicionalno obeležujejo tudi s podelitvijo "rože mogote", priznanja za dosežek leta, ki gre tokrat v roke Marjeti Mušič, zaposleni v družbi Dipo in nekdanji presednici sindikata v Rutarj Marketingu. "Priznanje prejme za izjemni pogum in prizadevanje za odpravo diskriminacije pri svobodnem združevanju in opravljanju sindikalne dejavnosti ter pri odpravi šikaniranja na delovnem mestu pred sodiščem. Z izkazano odločnostjo in vztrajnostjo predstavlja zgled ženskam tako pri vodenju sindikata na ravni podjetja kot pri terjanju pravice pred sodiščem zaradi diskriminacije in izpostavljenosti nasilju na delovnem mestu," so zapisali.