Prva zmaga vladne koalicije

Na izredni seji so poslanci državnega zbora z 49 glasovi za in 37 glasovi proti sprejeli dopolnjeno novelo zakona o vladi. Novela predvideva zmanjšanje števila ministrstev s 15 na 11, med drugim pa tožilstvo prenaša pod okrilje ministrstva za notranje zadeve, kulturni resor pa združuje z resorji izobraževanja, znanosti in športa.

Zoper predlog so imeli največ povedati v opozicijskih strankah, Pozitivni Sloveniji in SD. Vodja poslanske skupine Pozitivna Slovenija Jani Möderndrofer tako meni, da obstajajo vsi elementi, ko lahko govorimo o ustavno spornem zakonu, ki bi lahko šel tudi v ustavno presojo. Njegova poslanska kolegica Maša Kociper pa je v primeru sprejema zakona že napovedala vložitev ustavnega spora in zahtevo po zadržanju izvrševanja zakona. Tudi njej se namreč zdi neprimerno, da "policisti nadzirajo tožilce in ne obratno".

Da ne bo "nič narobe", saj pristojnosti tožilstva ureja poseben zakon, je opozicijskim kolegom poskušal najbolj vehementno razložiti poslanec SDS Vinko Gorenak. Pojasnil je, da bodo sedaj le izboljšali delovanje tožilstva. Njegov strankarski kolega Zvonko Černač pa je spomnil, da je podobno rešitev poznal tudi predlog Jankovićeve koalicijske pogodbe. Novela, ki so jo vložili poslanci levosredinskih strank še pred glasovanjem o predsedniku Pozitivne Slovenije Zoranu Jankoviću kot mandatarskem kandidatu, je sicer predvidevala 12 ministrstev.

Kultura bo brez ministra

Veliko kritik je letelo tudi na račun ukinjanja kulturnega ministrstva kot samostojnega resorja. Janković je bodoče člane koalicije pozval, naj pripravijo predlog za dodatno, kulturno ministrstvo. Njegov poslanski kolega Matjaž Zanoškar je poudaril, da je kultura sveta in državotvorna stvar. Podporniki zakona so večkrat pojasnili, da se ministrstvo ne ukinja, temveč le združuje z drugimi resorji. Branko Grims iz SDS je pojasnil, da ta sprememba kulture ne ogroža, Gorenak pa poudaril, da bodo kulturniki dobili še več sredstev, saj "denar ne bo več šel za ministra in njegove sodelavce."

Predlog bodoče vladne koalicije je v zadnjih dneh dvignil veliko prahu, zaokrožila je tudi peticija proti ukinitvi ministrstva za kulturo, ki jo je podpisalo že več kot 1300 ljudi. Da je potrebno ohraniti ministrstvo za kulturo kot samostojen resor, se je zavzel tudi pesnik, esejist, prevajalec in urednik Niko Grafenauer. Meni, da se padec stanja duha nasploh kaže že v tem, da nekatere politične stranke v svojih programih niso zavzele tako rekoč nikakršnega stališča do kulture.

Koalicijski peterček strank sicer namerava ohraniti ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, ministrstvo za zdravje, ministrstvo za obrambo in ministrstvo za zunanje zadeve. Preostala dosedanja ministrstva pa naj bi se združila ali preoblikovala, tako da bi imeli še ministrstvo za finance, ministrstvo za notranje zadeve, ministrstvo za pravosodje in javno upravo, ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, ministrstvo za infrastrukturo in prostor, ministrstvo za kmetijstvo in okolje. Poleg 11 ministrstev naj bi imeli tudi minisrstvo brez listnice za Slovence po svetu.

Zakon o vladi pa med drugim predvideva tudi razbitje službe vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko (SVLR). Del pristojnosti SVLR, ki se nanaša na področje lokalne samouprave, torej občin, bi prenesli v pristojnost ministrstva za pravosodje in javno upravo, del, ki se nanaša na področje regionalnega razvoja in črpanja evropskih sredstev, pa v pristojnost ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologije.

V SVLR upajo, da bo motnja čim manjša, saj sredstva evropske kohezijske politike v Sloveniji predstavljajo ključni instrument spodbujanja konkurenčnosti.

Zalar: Umestitev tožilstva pod notranje ministrstvo bi bilo neustavno

Še pred sejo vlade sta o napovedi umestitve tožilstva pod notranje ministrstvo govorila tudi sedanji pravosodni minister Aleš Zalar in nekdanji generalni državni tožilec Anton Drobnič. Minister meni, da bi bila taka umestitev neustavna. Pri tem dodaja, da ustava tožilstvo uvršča pod poglavje v pravosodju. Prav tako so tožilci po statusu, položaju in organiziranosti mnogo bližje sodnikom, je navedel Zalar.

Težava bi lahko nastala tudi zato, ker je strasbourško sodišče za človekove pravice Slovenijo pred leti v zadevi Matko opozorilo, da mora biti preiskovanje kaznivih dejanj, ki jih storijo policisti, umeščeno tako, da je neodvisno, zaradi česar je bil tudi ustanovljen poseben oddelek na tožilstvu. Če bosta policija in tožilstvo združena pod ministrstvo za notranje zadeve, potem Slovenija ne bo več upoštevala zahtev omenjenega sodišča, opozarja.

Drobnič pa je dejal, da ni tako pomembno, pod katero ministrstvo se tožilstvo uvrsti, pač pa je pomembneje, kakšne pristojnosti ima ministrstvo nad tožilstvom in kakšen je minister.

Umestitvi državnega tožilstva pod okrilje MNZ nasprotujejo tudi v društvu državnih tožilcev. Po njihovem prepričanju bi bila takšna ureditev v nasprotju z odločbo ustavnega sodišča, bordojsko deklaracijo glede umestitve in samostojnosti državnega tožilstva, izenačenostjo državnega tožilca glede pravic in dolžnosti s sodnikom in v nasprotju z zakonom o državnem tožilstvu. Po mnenju predsednika Društva državnih tožilcev Slovenije Primoža Suknaiča se postavlja vprašanje, kako bo državno tožilstvo lahko usmerjalo in nadziralo drug samostojen organ v sklopu istega ministrstva, in dodaja, da po njihovih podatkih nikjer v Evropi državno tožilstvo ni v sklopu ministrstva za notranje zadeve.

Bojan Dobovšek s fakultete za varnostne vede meni, da se zaradi takšne združitve ne bi povečala uspešnost pregona. Raziskave Europola kot tudi vseh drugih institucij v Evropi po njegovih besedah kažejo, da se učinkovitost pregona poveča ob boljšem medresorskem sodelovanju, ne pa ob ustanavljanju novih enot. Opozarja, da takšna rešitev ni poznana v EU in da "vsekakor ne gre za klasično delitev oblasti". Po njegovem mnenju bi bilo kvečjemu smiselno, da bi en del policije vključili pod tožilstvo, takšno rešitev poznajo v nekaterih državah. "Če pa združimo ta dva organa, potem ju mora nadzorovati sodišče kot neodvisni organ," je še povedal Dobovšek.

Katera vlada je imela koliko ministrstev?

S sprejetjem predloga desnosredinske koalicije bomo imeli očitno vlado z najmanjšim številom ministrov v kratkotrajni zgodovini samostojne Slovenije.

Demosova vlada (delovala je od maja 1990 do maja 1992), ki jo je vodil Lojze Peterle, in prva vlada (delovala je od maja 1992 do januarja 1993), ki jo je vodil Janez Drnovšek, sta imeli obe po 23 ministrov (v času Demosa so bili to še republiški sekretarji), pri čemer je imela Demosova vlada še dodatne štiri podpredsednike vlade, Drnovškova pa tri.

Druga Drnovškova vlada, ki je bila na oblasti od januarja 1993 do februarja 1997, je imela 15 ministrov in dva ministra brez resorja. Tretja Drnovškova vlada (vladala je od februarja 1997 do junija 2000) pa 16 ministrov in štiri ministre brez resorja, pri čemer je bil eden izmed njih (Marjan Podobnik) tudi podpredsednik vlade.

Vlada Andreja Bajuka, ki je sledila (od junija do novembra 2000), je imela 16 ministrov in enega ministra brez resorja, četrta Drnovškova vlada (od novembra 2000 do decembra 2002) pa 14 ministrov in dva ministra brez resorja. Enako sestavo vlade je ohranil Anton Rop, ki je vlado vodil od decembra 2002 do decembra 2004.

Podrobnejši pregled zadnjih dveh vlad – vlade Janeza Janše, ki je vladal v času od decembra 2004 do novembra 2008, in vlade Boruta Pahorja, ki trenutno opravlja tekoče posle – pokaže, da med njima vsaj glede števila ministrov oziroma ministrstev ni večjih razlik.

Ko je konec leta 2004 vlado sestavljal Janez Janša, je takratna koalicija SDS, SLS, NSi in DeSUS na isti dan, ko je bil Janša v DZ potrjen za mandatarja, spremenila zakon o vladi, s katerim je ustanovila dve novi ministrstvi – ministrstvo za javno upravo ter ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo – ukinila pa ministrstvo za informacijsko družbo. Nova vlada je imela tako 15 ministrov oziroma ministrstev. Poleg tega je imela še dva ministra brez resorja.

Spremembe zakona o vladi se je po prihodu na oblast konec leta 2008 lotila tudi koalicija SD, Zares, LDS in DeSUS. Po spremembah je število ministrstev ostalo enako, je pa koalicija (poleg dveh, ki jih je že dopuščal zakon) dodatno uzakonila še enega ministra brez listnice, to je ministra za zamejce in Slovence po svetu. Tako je dobila vlada 15 ministrov z resorjem in tri ministre brez resorja. Mandat je sicer končala brez ministra, pristojnega za lokalno samoupravo in regionalni razvoj; resor sedaj vodi državni sekretar.