Direktorica Vursa: Nikoli nisem bila na njihovi strani

V načelnem mnenju je komisija za preprečevanje korupcije zapisala, da je pri postopkih vračanja psov pokojnemu zdravniku Saši Baričeviču ugotovila več primerov korupcije. Komisija bo pristojno državno tožilstvo obvestila, da obstaja sum, da so štiri uradne in še tri druge osebe odgovorne za štiri kazniva dejanja – krive izpovedbe, krive ovadbe, ponarejanja listin in zlorabe uradnega položaja ter napeljevanja k tem dejanjem, je povedal predsednik komisije Drago Kos. Dodal je, da bodo  ministrstvu za pravosodje predlagali, da opravi strokovni nadzor nad delom sodnika upravnega sodišča, ki je izdalo odločbe, ki so po mnenju večine pravnih strokovnjakov v Sloveniji bile "pravno napačne".

Povedal je tudi, da je bila pri vsem tem ena oseba koordinator postopkov za vrnitev, hkrati pa je izrazil upanje, da je med ovadenimi tudi ta oseba. Jure Škrbec, ki se je na komisiji ukvarjal s preučevanjem zadeve, pa je ugotovili, da je Baričevič vse odločbe uradnih organov prejemal predčasno. Niso pa mogli ugotoviti, kateri javni uslužbenec konkretno je Baričeviču vsak dokument posredoval, saj za to nimajo ustreznih pooblastil. Po Kosovih besedah ima komisija le omejen krog pooblastil, ki ne vključujejo neposredno preverjanje na terenu, to bo lahko izvedla le policija.

"Lastnik je vedel, kaj se na ministrstvu in v vseh postopkih dogaja. O tem je bil zelo natančno obveščen. Že podatek, da so bile nekatere njegove pritožbe vložene, še preden je sploh uradno prejel dokumente, zoper katere se je pritoževal, dokazuje, da je bilo obveščanje zelo ažurno in hitro," je pristavil Kos.

Pogačnik aktivno ni sodeloval, ampak ...

Da bi pri postopkih aktivno sodeloval tudi sam minister Milan Pogačnik, komisija ni zaznala. "Seveda bi si pa lahko postavili vprašanje, kako se je lahko to vse dogajalo, ne da bi minister kot prvi človek ministrstva za to vedel," je dodal Kos.

Vladi pa bo komisija predlagala, da po čim krajšem postopku sprejme spremembo zakona o upravnih sporih, saj mora po zdaj veljavnem zakonu državno pravobranilstvo, preden začne postopek proti ministrstvu, najprej pridobiti soglasje tega ministrstva za postopek proti njemu samemu.

Koruptivno naj bi med drugim ravnali odstavljena sekretarka in osebna prijateljica Baričevičeve sestre Sonja Bukovec in direktorica veterinarske uprave Vida Čadonič Špelič, pa tudi mednarodni kinološki sodniki. Baričevičev odvetnik pa naj bi od uslužbencev in javnih funkcionarjev predčasno dobival odločbe o usmrtitvi psov in se je tako lahko pravočasno pritoževal in kar trikrat preprečil usmrtitev.

Odločbe zadržali in tako koristili stranki v postopku

V načelnem mnenju je komisija zapisala, da so uradne osebe kmetijskega ministrstva in organa v sestavi ministrstva v nekaterih delih kršile Zakon o splošnem upravnem postopku. V nasprotju z zakonom naj bi zadržali odločbe in s tem omogočili korist stranki v postopku, v tem primeru Baričeviču.

Korupcijo so ugotovili tudi pri ravnanju kinoloških sodnikov, ki so pse ocenili v nasprotju z določili statuta in pravilnika in jim dodelili vzrejno dovoljenje, hkrati pa so jih ocenili tudi v nasprotju z njegovim dejanskim stanjem in so tako Baričeviču omogočili, da je dokumente uporabil v pravnih postopkih za vračilo psov.

V tem primeru bi lahko šlo za kinologa Rajka Rotnerja in Alešo Černe, ki sta po napadu na Stanislava Megliča, ta se je zgodil leta 2006, opravila izredni vzrejni pregled in enemu od nevarnih psov izdala vzrejno dovolilnico za plemenjaka. S svojim mnenjem sta pomagala do vzrejnega dovoljenja za psa Atlasa. Vzrejno dovoljenje pa je bilo uporabljeno v pravnem postopku, ki ga je vodil odvetnik Miro Senica. Kinološka zveza Slovenije je zoper kinologa uvedla disciplinski postopek. Rotner je sicer stric notranje ministrice Katarine Kresal.

Komisija je kot korupcijo označila tudi ravnanje pravne osebe kmetijskega ministrstva, ki iz upravnega postopka v nasprotju z načelom materialne resnice ni izločila oseb, ki so kazale pristranskost. Kos je pojasnil, da pri sestavljanju komisije, ki je pregledovala pse pred njihovo vrnitvijo lastniku leta 2009, ni izločilo kandidatke, ki je sama opozorila, da bi lahko bila pristranska, sicer pa je bilo pri izbiri članov komisije previdno in je dva kandidata izločilo.

Kot dejanje korupcije pa je komisija ugotovila tudi ravnanje osebe na ministrstvu, ki je v nasprotju z že omenjenim zakonom stranki predčasno vročila odločbo. Po besedah Kosa sta bila psa lastniku vrnjena, še preden je bila odločba o vračilu psov izvršljiva.

Na komisiji pa še niso zaključili presoje še ene prijave, povezane s primerom Baričevič. Kot pravi Kos, gre za prijavo, povezano s samim pregledom ostankov psov. "Komisija je že zaprosila veterinarsko fakulteto za obdukcijsko poročilo, da bi lahko preverili, če je bilo mogoče tudi s tem kaj narobe," dodaja predsednik komisije.

Ministrstvo za zdaj brez komentarja

Kmetijsko ministrstvo je sporočilo, da je bilo z načelnim mnenjem Kosove komisije seznanjeno danes, vsebine pa še ni preučilo, zato se še ne opredeljuje.

Vurs: Mi smo zahtevali usmrtitev

Direktorica veterinarske uprave (Vurs) Vida Čadonič Špelič zavrača, da bi sama oz. kdor koli od njenih sodelavcev sodeloval pri odlogu usmrtitve psov v primeru Baričevič. Prav nasprotno, na Vursu so po njenih trditvah ves čas vztrajali in naredili vse za usmrtitev psov, ter bili proti temu, da se jih vrne nazaj lastniku. To po njenih besedah potrjuje tudi zahteva pooblaščenca Baričeviča po njeni izločitvi iz postopka, saj naj bi bila pristranska. To "pomeni, da nikakor nisem bila na njihovi strani, ker drugače nikakor ne bi zahteval, da se me izloči," pravi.

Sama meni, da je komisija oznako koruptiven podala njenemu dopisu odgovorni osebi živalskega vrta z dne 18. februarja. Pojasnila je, da je inšpektor Vursa odgovorni osebi živalskega vrta 14. februarja 2008 osebno izročil odločbo, s katero je odredil takojšnjo usmrtitev dveh Baričevičevih psov, ki sta bila takrat v zavetišču. Nato se je lastnik psov na odločbo pritožil in zahteval odložitev usmrtitve. Zato je direktorica Vursa sporočila živalskemu vrtu, da bo Vurs počakal na odločitev ministrstva za kmetijstvo glede pritožbe. Tako bi pravno korektno omogočili stranki, da uporabi vsa pravna sredstva, pojasnjuje.

Pri tem dodaja, da živalski vrt odločbe o usmrtitvi psov ni izvršil, čeprav je za to imel štiri dni časa, torej od izdaje odločbe inšpektorja do njenega pisma. Hkrati pa živalski vrt psov ni usmrtil niti po pritrditvi ministrstva za kmetijstvo. Zato inšpektor Vursa proti živalskemu vrtu vodi prekrškovni postopek zaradi neizvršitve odločbe. Poudarja še, da Vurs psov ni mogel usmrtiti, saj ne opravljajo veterinarske dejavnosti. Je pa veterinarska uprava z odločbo usmrtitev naložila zavetišču, kjer so psi bili.

Objektivno odgovornost Pogačnika ugotovil že Pahor

Tudi premier Borut Pahor je v zadnjih dneh aprila dejal, da je kmetijski minister Milan Pogačnik objektivno odgovoren, da so bili psi vrnjeni lastniku, namesto da bi jih usmrtili. Pri tej ugotovitvi ga je vodila predvsem ugotovitev vladne službe za zakonodajo, ki je v svojem mnenju zapisala "pri taki pravni analizi se pokaže, da je bila trditev ministra o tem, da je ministrstvo moralo odločiti tako, kot je odločilo, napačno, sama odločitev pa tudi vsebinsko ni pravilno oprta na veljavni zakon, torej je nezakonita". Kljub tej ugotovitvi je Pogačnik zatrdil, da so na ministrstvu v času, ko ga je vodil, delovali zakonito.

Že ko je 29. marca kmetijsko ministrstvo začasno prevzel Henrik Gjerkeš, je premier Pahor ob tem povedal, da je bila z mesta državne sekretarke razrešena Sonja Bukovec, saj so mediji ravno njo povezovali z nepravilnostmi v postopkih vračanja psov.

Spomnimo ...

Trije bulmastifi so 2. februarja napadli in ubili svojega lastnika, zdravnika Sašo Baričeviča. Že prej, leta 2006, so v bližini hiše lastnika psi ranili mimoidočega Stanislava Megliča. Psi Atos, Atlas in Joy so bili takrat začasno odvzeti in nameščeni v zavetišče. Splet pravnih postopkov se je nato iztekel z vrnitvijo vseh treh psov lastniku.

Ministrstvo za kmetijstvo je namreč Baričeviču pse vrnilo na podlagi odločitve Upravnega sodišča RS, ki je Veterinarski upravi RS v vnovično presojo vrnilo odločitev, da se pse usmrti. Pri tem pa je po mnenju nekaterih ravnalo narobe, saj v odločbi ni bilo zapisano, da je treba pse tudi vrniti lastniku. Za dekana ljubljanske pravne fakultete Rajka Pirnata je sporna tudi odločitev sodišča, saj naj bi temeljila na uporabi napačnega zakona.