Število zastrupljenih s CO narašča. Ne delajte istih napak!

Ker smo bili v zadnjih tednih priča številnim požarom z usodnimi posledicami tako za ljudi kot za premoženje, komisija za dimnikarsko dejavnost opozarja, da je pravilna uporaba kurilnih naprav življenjskega pomena. V večini neljubih primerov je šlo za napake, ki bi jih lahko preprečili, pravijo.

Podatki Uprave RS za zaščito in reševanje sicer kažejo, da v Sloveniji število požarov, ki nastanejo zaradi vžiga saj in neustreznega tehničnega stanja dimniških naprav ostaja stabilno, kljub povečanju števila kurilnih naprav na trdna goriva. Kljub temu, da je bilo lani 57 dimniških požarov manj kot leta 2012, pa se je treba zavedati, bi lahko te požare s pravilno vgradnjo ali sanacijo kurilnih in dimovodnih naprav ter z doslednim izvajanjem dimnikarskih pregledov, čiščenj in odpravljanjem pomanjkljivosti, večinoma preprečili. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje se je v zadnjih letih do vključno 2012 zmanjšalo število smrtnih žrtev zaradi naključnih zastrupitev s CO, povečalo pa se je število pacientov, ki zaradi omenjenih zastrupitev iščejo zdravniško pomoč.

Med najpomembnejše napake, ki lahko privedejo do okoliščin za nastanek požara ali izhajanja dimnih plinov, pristojni uvrščajo napake pri uporabi kurilne naprave. Kot pravijo, nekateri v kurilnih napravah kurijo različne predmete, odpadke in gorivo, za katerega naprava ni izdelana. Napak je tudi, da kurilna naprava na trdno gorivo nima vgrajenega regulatorja vleka oziroma je ta pokvarjen in na primer da se kuri na 40 do 50 stopinj Celzija, namesto da bi se ogrevala na 80 stopinj Celzija, kot je predpisano v navodilih proizvajalca. Med napake štejejo tudi to, da so na napravah dotrajana tesnila, da se ob in na kurilni napravi sušijo gorljivi predmeti, da so vgrajeni samoizdelani deli , da je na kurilni napravi, ki je izključno namenjena kurjenju z oljem ali plinom, dograjen gorilnik na pelete, da ni urejenega dovoda zgorevalnega zraka, da je kurilna naprava nameščena v prostoru, kjer ni dovoda zraka, okna pa so zatesnjena, da se servis gorilnika izvaja na umazani kurilni napravi, neredno, da kurilna naprava ni bila prijavljena dimnikarski službi in ni bila niti prvič pregledana ter da kurilne naprave dimnikarji ne pregledujejo redno.

Vse te pomanjkljivosti in napake bi lahko pravočasno odkrili in preprečili z rednim izvajanjem dimnikarskih storitev, pravijo in dodajajo, da so slednje zaradi zdravstvene in požarne varnosti prebivalcev ter zaradi varovanja okolja in učinkovite rabe energije tudi zakonsko predpisane in obvezne.

Rezervni dimniki

Nedavna naravna katastrofa z žledom, ki je prizadela Slovenijo, je ponovno dokazala tudi pomembnost rezervnih dimnikov in njihove pripravljenosti za uporabo, čeprav jih od leta 2011 v novogradnje ni več obvezno vgrajevati. Če rezervne dimnike na stavbi imate, je potrebno zagotoviti njihovo redno pregledovanje in če je potrebno, tudi čiščenje. Rezervnih dimnikov ne zazidavajte, pravijo.

Nov pravilnik za več varnosti

Konec novembra 2013 je bil sprejet nov Pravilnik o zahtevah za vgradnjo kurilnih naprav, v skladu s katerim bo odslej v bivalne prostore, če kurite na olje ali plin, možno vgrajevati le kurilne naprave, ki delujejo neodvisno od zraka v prostoru. Edina izjema so kurilne naprave na trdno gorivo, to so zlasti kamini, lončene peči in podobno. Če se boste odločili za vgradnjo kurilne naprave na trdno gorivo, odvisne od zraka v prostoru, v bivalni prostor, morate v njem obvezno namestiti javljalnik CO. Če pa takšno napravo v bivalnem prostoru že imate, ste obvezani javljalnik namestiti najkasneje do januarja 2017.

V zvezi z javljalnikom CO bi želeli vsem uporabnikom posredovati dve življenjsko pomembni opozorili, in sicer to da naj resnično upoštevajo vsa priporočena navodila za vgradnjo in uporabo javljalnikov CO in da se je potrebno zavedati, da javljalnik CO na nevarnost le opozarja in s tem, upajmo, prepreči najhujše. “Javljalnik opozarja na posledice, ne odpravlja pa vzrokov,” poudarjajo in dodajajo, da je najbolj pomembno zagotoviti, da do nevarne prisotnosti CO sploh ne pride.

Le redno izvedene dimnikarske storitve varujejo pred dimniškimi požari, izhajanji dimnih plinov, zastrupitvami in drugimi posledicami, ki nastanejo zaradi nepravilnosti pri kurilnih, dimovodnih in prezračevalnih napravah. Ob tem pa pripomorejo k učinkovitejši rabi energije in zmanjšujejo škodljive emisije v ozračje.

Kaj storimo, če vendarle izbruhne dimniški požar?

Če izbruhne dimniški požar, ohranite mir in prisebnost. Pomembno je, da upoštevate 3 temeljna pravila:

1. Poskrbite za svojo varnost: če je možno, zaprite dovod kisika v peč in čim prej zapustite stavbo!
2. NE ODPIRAJTE DIMNIŠKIH VRATC!
3. NE GASITE Z VODO!
4. Čim prej pokličite na telefonsko številko 112 in sporočite:
- svoje ime in točen naslov,
- točno kaj gori in kje,
- kakšen je obseg požara,
- ali so ogroženi ljudje ali živali.

O požaru obvestite vse stanovalce in gasilcem omogočite dostop. Iz bližine dimnika odstranite vse gorljive predmete, preglejte vse prostore, skozi katere poteka dimnik in se prepričajte o njegovi tesnosti. Ne vstopajte v zadimljene prostore in tudi, če se vam zdi, da se je gorenje umirilo, nikakor sami ne odpirajte dimniških vratc. Po požaru naj dimnik pregleda in očisti dimnikar.