FOTO in VIDEO: 'Poplava ni več vprašanje, ampak dejstvo'

Obeti za prihajajočo noč za Brežičane niso dobri. Medtem ko so reke po večini države nehale naraščati, nekatere pa tudi upadle, poplavni val prihaja po Savi proti Brežicam in hrvaški meji.

"Sava v Hrastniku ima trenutno 2000m3/s pretoka, vanjo pa se za Hrastnikom izliva še Savinja, ki ima skoraj 500 m3/s pretoka. Predvidevamo, da bo imela Sava pri vstopu v Krško-brežiško polje okrog 2600 ali 2700 m3/s pretoka. Trenutno je že blizu tega, poplavni val pa še potuje tja. Skupna vsota bo na mejnem profilu okrog 3000 m3/s. To pa pomeni, da bo dobršen del Krško-Brežiškega polja pod vodo,“ nam je povedal dežurni hidrometeorolog na Agenciji RS za okolje (Arso) Nejc Pogačnik. Na vprašanje, kakšna je verjetnost, da se to zgodi, je odgovoril, da je to pravzaprav že dejstvo.

Zdenka Močnik, vodja brežiške izpostave Republiške uprave za zaščito in reševanje pa nam je povedala, da so vse pristojne službe že na terenu in spremljajo stanje. Gasilci pomagajo prebivalcem na poplavno najbolj izpostavljenih področjih umikati predmete, ki bi jih ob morebitnih poplavah zalilo. Gasilci pomagajo tudi na območju občine Sevnica, kjer grozi reka Mirna. Na območju Krškega so dostavili dodatne vreče s peskom. Prebivalce pred nevarnostjo poplav po njenih besedah obveščajo že ves dan. Pri umiku predmetov iz kletnih prostorov nekaterih hiš pomagajo tudi v Krški vasi. V pripravljenosti so vsi gasilci na območju. Za zdaj evakuacija ljudi ni predvidena, če pa bi razmere pokazale, da bo potrebna, bodo, kot je dodala, ustrezno ukrepali.

Na območju Maribora, kjer ima Drava velik pretok, medtem ne pričakujejo težav. "Drava je v celoti kontrolirana s strani Dravskih elektrarn in oni urejajo vodostaj glede na pretok, ki prihaja iz Avstrije. Trenutna prognoza je, da bodo držali pretok na okrog 1200 m3/s,“ je še povedal Pogačnik.

Rekordni pretok Soče

Drugje v državi je najhuje mimo. Najhuje je bilo v Posočju, kjer je Soča okoli 10. ure zjutraj, kot so tudi predvidevali, presegla rekordne vrednosti v pretoku. Pri Solkanu so tako izmerili pretok 2247 kubičnih metrov na sekundo. Dosedanji rekord je bil postavljen 18. oktobra 1961, ko je pretok Soče dosegel 2134 kubičnih metrov na sekundo.

Razmere na Gorenjskem so še vedno zelo slabe, saj je Bohinjsko jezero v zadnjih 24 urah narasla za dva metra. Najhuje je vendarle mimo, saj je voda začela upadati.

Po podatkih Uprave za zaščito in reševanje v reševalnih akcijah sodeluje več kot 2000 gasilcev, več sto gasilcev pa je v pripravljenosti, če bo treba oditi na pomoč prizadetim krajem in ljudem. V pripravljenosti je tudi 2000 vojakov Slovenske vojske.

Soča se je umirila

V Posočju, kjer je bilo najhuje, so si prebivalci oddahnili. Soča je namreč že upadla. Koliko je vseh poplavljenih objektov, zaenkrat še ni znano, zbiranje podatkov poteka. Zaradi težav je bilo aktiviranih okrog 300 ljudi, sodelavci 16 prostovoljnih gasilskih društev, Gorske reševalne službe Tolmin, sodelavci Enote za hitre intervencije pri novogoriški občini, štabov civilne zaščite v občinah Nova Gorica, Tolmin, Miren - Kostanjevica in Kobarid ter del regijskega štaba Civilne zaščite za severno Primorsko.

Bohinj odrezan od sveta

Tudi na Gorenjskem, kjer se je gladina jezera dvignila za dva metra, voda upada.

Večina cest je še vedno poplavljenih,dostop je možen le preko Pokljuke. Prebivalci večje skode niso utrpeli. Gotovo pa je je manj kot leta 2007, kar gre po besedah poveljnika bohinjske civilne zaščite Borisa Rožiča pripisati temu, da so v občini zadnji dve leti veliko postorili na hudourniških vodah. "Ocene bodo sicer možne šele, ko se bo voda umaknila," je pojasnil.

Tudi drugje po državi mirneje

Razen Save se reke drugod po državi umirjajo. Ponekod so sicer zaradi neviht vodotoki spet narasli, vendar pa večjih sprememb pretokov ni pričakovati.

Nevihtne padavine so tako povzročile ponovno zmerno naraščanje Sotle, Pake in Savinje v zgornjem toku. Reke na Savinjskem so se na nevihtne padavine odzvale hudourniško in hitro naraščajo. Hitro je porasla predvsem Dravinja, ponovno pa je začela naraščati tudi reka Krka.

Reke v Posočju upadajo. Pretok na vodomerni postaji v Solkanu je že upadel pod 1500 m3/s.

Sava Bohinjka, Tržiška Bistrica, Sava v Radovljici so prenehale naraščati in so ustaljene. Sava Dolinka in Sora s pritoki upadajo.

Pretok Save v srednjem toku se je ustalil. Še vedno sicer poplavlja na izpostavljenih območjih na Ljubljanskem polju pod Medvodami do Črnuč. Ljubljanica ima 220 m3/s s in zelo počasi upada. Pretoka Kamniške Bistrice in Iške sta ustaljena, Gradaščica upada.

Upadati je začela tudi Kolpa.

Zaradi poplav veliko dela za gasilce

Narasle vode in obilne padavine pa s seboj nosijo tudi številne težave. Tako so gasilci morali na območju Bohinja, Ajdovščine, Jesenic, Kranjske Gore, Tržiča, Kobarida, Škofje Loke, Radovljice črpati vodo iz stanovanjskih stavb.

Ob eni uri zjutraj se je zemeljski plaz utrgal na cesto v Svetem Lenartu v občina Škofja Loka. Sicer se je včeraj v kraju Lokovica pri Šoštanju  utrgal zemeljski plaz, velikosti 40 krat osem metrov. Plaz drsi med dvema hišama, podrl je škarpo in zasul dovozno cesto do hiše, ki sicer ni naseljena. Tamkajšnji gasilci so plaz pokrili s plastično folijo in ga nadzirajo, so danes sporočili iz celjske izpostave Uprave RS za zaščito in reševanje.

Zemeljski plaz je odnesel tudi del cestišča Kneža-Kneške Ravne, tako da je od sveta odrezanih devet ljudi, vključno z družino z dojenčkom. Zemeljski plaz v Vrsnem je odnesel tudi del vodovodne napeljave, je navedel poveljnik regijskega štaba Civilne zaščite za Severno Primorsko Samo Kosmač.

V občini Postojna je zaradi obilnih padavin prišlo do vdora podtalnice in meteornih voda v kletne prostore stanovanjskih hiš. Gasilci so zaradi vdora vode posredovali tudi na eni lokaciji v občini Pivka. V občini Sežana pa so s protipoplavnimi vrečami preventivno zaščitili hišo v naselju, ker je začel naraščati potok Raša.

Na širšem območju Ljubljane so ogrožene občine Mestna občina Ljubljana ter občine Dol pri Ljubljani, Medvode, Litija in Logatec.

Tekom dneva je v teh občinah poplavilo nekaj kletnih prostorov stanovanjskih hiš in nekaj cest v Vikrčah v občini Medvode, cesto Ljubljana–Litija pri naselju Ribče in Spodnji log. Ogroženosti zaradi sprožitve plazov po podatkih Uprave za zaščito in reševanje ni.

Gasilci so na Trgu na stavbah v Litiji zgradili obrambni nasip z 2900 vrečami peska ter obvarovali omenjeno območje pred poplavnim valom.

Težave tudi na cestah

Močno narasla reka Sava Bohinjka je prestopila strugo na Nomenju in na več mestih zalila cesto Bled–Bohinj. Tako je ta cesta tudi danes zaprta pri Brodu, popolna zapora pa je tudi na cesti Jezero–Ukanc. Sicer popolna zapora velja tudi v Zasavju (na glavni cesti Litija–Ljubljana v Ribčah, Litija–Zagorje pri Spodnjem Logu, LC Senožeti–Jevnica; most čez Savo, LC Dolsko–Laze, LC Kresnice–Jevnica, LC Hrastnik–Radeče, Hrastnik–Zidani Most), na Severnem Primorskem (Tolmin–Most na Soči, Prvačina–Dornberk na Dombravi, Prvačina–Dornberg, LC Čekovnik–Idrija, LC Planina–Laze.), na Štajerskem (Laško–Breze–Šentjur v Laškem podvoz pri pivovarni) in na kočevskem (Grgelj–Fara v Žlebeh in v Fari).

Polovična zapora velja na glavni cesti Ljubljana–Kočevje pri Dolenji vasi, zaradi vode pa je oviran promet na cestah Javornik–Gorje in Krnica–Radovna.

Več o prometu ...

Vremenoslovci pričakovali manj padavin

V zahodni Sloveniji je v minulih treh dneh padlo od 100 do 300 litrov dežja na kvadratni meter, na območju Bovca in Bohinja pa blizu 500 litrov na kvadratni meter. To je doseglo zgornjo mejo pričakovanj, saj so vremenoslovci pričakovali do 450 litrov dežja na kvadratni meter, je pojasnil dežurni prognostik na Arso Brane Gregorčič. Vremensko najbolj ogroženi sta danes območji zahodne in severozahodne Slovenije, v osrednjem in vzhodnem delu države pa je ogroženost manjša.

V soboto se bodo vremenski pogoji po Gregorčičevih besedah znatno izboljšali. Najbolj ogrožena bosta severozahodni del države, kjer je v visokogorju povečana nevarnost snežnih plazov, in jugozahodni del, predvsem zaradi visokega plimovanja morja. Danes zvečer se bo meja sneženja naglo spuščala in v noči na soboto ponekod v Sloveniji morda dosegla tudi nižine, je še dejal Gregorčič.

Sirena se je oglasila v Piranu in Izoli

Ponoči je poplavljalo tudi morje, ki je med drugim v celoti zalilo Tartinijev trg v Piranu, mestno jedro Pirana pa je bilo tako zaprt za ves promet. V Kopru je poplavilo pomol, Semedelsko cesto in del Ukmarjevega trga, a poplavljanje ni povzročilo večje gmotne škode. V Izoli je morje poplavilo Sončno nabrežje in Veliki trg.

V Piranu so sireno opozarjali na nevarnost malo po polnoči, v Izoli pa okoli ene ure zjutraj. Najbolj intenzivno je bilo plimovanje okrog pol tretje ure zjutraj, ko je višina vode dosegla 337 centimetrov. Gladina morja je nato kake pol ure kasneje pričela upadati.

Toča na Bizeljskem

Vreme po državi pa preseneča tudi potem, ko so se padavine sicer nekoliko umirile. Bralka z Bizeljskega nam je poslala fotografije toče, ki je na tem območju danes padala okoli 14.40. Nato se je dež spremenil v sneg, kasneje pa je po njenih navedbah posijalo še sonce.