Pred časom so v oddaji Preverjeno objavili zgodbo delavcev propadlega SCT-ja, ki jim slednji dolguje več tisoč evrov. Delavcem so z izvršbami z računa izterjali denar, ki ga pravzaprav dolguje SCT. Nekdanji gradbeni velikan je namreč iz plač delavcev trgal sredstva in jih nakazoval za njihovo bivanje v samskem domu. Ker od leta 2011 tega, razen na papirju, ni storil, morajo dolg do samskega doma zdaj plačati delavci. Delavci zgroženo ugotavljajo, da so v vrsti za poplačila, ko gre podjetje v stečaj, v prednosti upniki, delavci pa praviloma ne dobijo nič.
Zato sindikati zahtevajo spremembe insolvenčnega zakona, po katerih bi imele prednostne terjatve delavcev absolutno prednost pri poplačilu, tudi pred zavarovanimi terjatvami in stroški upravitelja. Pričakujejo, da bo pravosodno ministrstvo prevzelo iniciativo pri spremembi zakonodaje, s katero želijo odpraviti "veliko krivico, ki je vgrajena v ta zakon", je danes na novinarski konferenci sedmih reprezentativnih sindikalnih central v Ljubljani dejal predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Dušan Semolič.
Semolič: Delavci ne morejo zavarovati svojih terjatev
V stečaju so namreč najprej poplačani stroški postopka in zavarovani upniki, v glavnem so to banke, delavci pa praviloma ne dobijo nič. "Delavci ne morejo zavarovati svojih terjatev. So leta in leta soustvarjali podjetje in niso nič krivi, če gre na koncu zaradi poslovnih odločitev, nesposobnih uprav, pogoltnosti lastnikov podjetje v stečaj," je dejal Semolič.
S tem zakonom bi morali ščititi delavce, ti bi morali biti najprej poplačani iz stečajne mase, je prepričan Semolič. Tako pa banke privilegiran položaj spodbuja k temu, da ob prvih večjih težavah spodbudijo stečaj podjetja, dodaja.
Posedi: Radikalen predlog, a le na prvi pogled
"Predlog je gotovo radikalen, tako z vidika evropske in svetovne zakonodaje kot vseh praks. Je pa mogoče radikalen le na prvi pogled - saj je sistem takšen, kakršen pač je: ne ščiti bank, ampak kapitala," je dejal predsednik konfederacije sindikatov Pergam Janez Posedi.
"Dozorelo je spoznanje, da je treba nekaj narediti. Če ustava to preprečuje - in tako me prepričuje kar nekaj eminentnih pravnikov - bo verjetno treba tudi tam pogledati," dodaja Posedi.
Sindikati so želeli vprašanje poplačila delavcev v stečajih vključiti že v socialni sporazum, a jim tega zaradi nasprotovanja delodajalcev ni uspelo. "Zelo negativno nas je presenetilo, da so delodajalci zavračali predlog, da se te stvari proučijo," je dejal Posedi. Dodal je, da je bilo glavno nasprotovanje s strani Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, česar sindikati ne razumejo, saj so tako kot delavci nepoplačani tudi številni obrtniki in podjetniki.
Majcen: stečaj bi moral biti časovno omejen
Predsednik KS 90 Peter Majcen je opozoril, da v podjetjih pogosto pred stečajem prihaja do načrtnega izčrpavanja ter da se stečaji, dokler je še kaj premoženja v stečajni masi, zavlačujejo. Zato meni, da bi morali postaviti časovno omejitev, kdaj mora biti stečaj končan.
Minister za pravosodje Goran Klemenčič je po navedbah sindikatov "razumel ta problem" in sindikati pričakujejo, da bodo vzpostavili dialog in da bo ministrstvo prevzelo iniciativo za zakonske spremembe.
Predsednik KNSS Neodvisnost Drago Lombar je dejal, da socialnega sporazum ne bi podpisali, če ne bi bilo obljube o popravku glede minimalne plače in razumevanja pravosodnega ministra za rešitev problema poplačil delavcev. Pričakujejo, da se bodo pogovori z ministrstvom začeli čim prej.
KOMENTARJI (26)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.