Izpostavljanje delcem: škodljiva je že ena sama novoletna iskrica, kaj šele ognjemet

Zakaj nas pirotehnika navdušuje, četudi vsi vemo, da je nevarna in ogroža naše zdravje? Kot ugotavljajo britanski znanstveniki, ljudje nismo vajeni tako intenzivne in nenadne svetlobe, ki denimo ob ognjemetu silovito prodira skozi naše oči. Zato nas to pritegne, lepota barv na temnem ozadju nočnega neba pa v nas vzbudi občutek neskončnosti, neko trenutno zavedanje prostranosti sveta in vesolja, ki nas obdaja. Neredko ljudje ta občutek opisujemo kot čaroben. Pirotehnična sredstva so privlačna tudi zato, ker v nas vzbujajo strah, ugotavljajo. Za razliko od majhnih otrok, ki jih denimo pri ognjemetu pritegne že sam zvok, odrasle bolj pritegne napetost, ustvarjena s časovnim zamikom med svetlobnim efektom in glasnim pokom. To v nas vzbuja strah, a ker vemo, da imamo nadzor nad dogajanjem, nas ta občutek zabava, še ugotavljajo britanski znanstveniki.

Paša za oči in strup za naše telo

Na nevarnosti ob uporabi pirotehničnih sredstev nas vsako leto opozarjajo tako policija, kot zdravstveni delavci in tudi same žrtve pirotehnike. Veliko negodovanja je tudi s strani ljubiteljev živali, v zadnjih letih, ko vedno več pozornosti namenjamo onesnaževanju pa so vse glasnejša tudi opozorila o škodljivih posledicah za okolje.

Na Arsu tako že vsako leto pred decembrskimi prazniki opozarjajo, da so koncentracije delcev PM10 v prazničnem času močno povišane, marsikje na silvestrsko noč zaznavajo tudi najslabši zrak v letu. Glavni krivec je seveda pirotehnika. Ob prižigu pirotehničnih sredstev se namreč v ozračje sprostijo vse snovi, ki so del pirotehničnega izdelka, predvsem plini in trdni delci, ki povzročajo nepotrebno onesnaženost zraka in tveganje za zdravje.

Ministrstvo za okolje in prostor je v sklopu projekta Nanoforce objavilo rezultate analiz onesnaženosti zraka zaradi pirotehnike. Kot pravijo, so delci, ki so posledica ognjemetov, zelo majhni, pod en mikron, zato lahko prodrejo globoko v pljuča in telo. “Če ni padavin, lahko ti delci lebdijo v zraku več kot en teden. Ko se posedejo na površino, se lahko v primeru če ni padavin, ponovno vrnejo v ozračje. Ko jih padavine sperejo iz ozračja in tal, onesnažijo površinske vode in podtalnico,” pravi poročilo, ki so ga objavili na spletni strani www.mojzrak.si. 

Otroke vozimo na ognjemete, a se ne zavedamo, da s tem škodimo njihovemu zdravju

Kot navajajo v objavljeni publikaciji, so delci, ki se sprostijo v ozračje pri ognjemetu, so veliki od 20 do 200 nanometrov, kar predstavlja petdesetinko do petinko mikrometra. Na teh delcih se kondenzira zračna vlaga in zato običajno nastane megla. “Ta je najbolj vidna nekaj minut po začetku ognjemeta, ko se delci še nahajajo blizu središča eksplozij in direktno dokazuje prisotnost nanodelcev v ozračju,” pravijo avtorji projekta.

Eno od analiz so denimo izvedli ob praznovanju 20. obletnice samostojnosti Slovenije. Takrat so izmerili, da se je ob ognjemetu v ozračje sprostilo najmanj 1.000 milijard nanodelcev. Število teh in njihovo porazdelitev velikosti so merili s profesionalnim detektorjem nanodelcev, ki je bil postavljen 300 metrov stran od središča eksplozij. Ognjemet je trajal 5 minut. Najprej so po 17 minutah prispeli do merilne postaje večji delci s povprečno velikostjo 150 nanometrov, potem pa uro po začetku ognjemeta še manjši nanodelci s povprečno velikostjo 60 nanometrov. Meritev je jasno pokazala, da so to bili delci, ki jih je povzročil ognjemet.

Kemijska analiza teh nanodelcev je pokazala prisotnost fosforja, kalija, svinca, magnezija, aluminija, silicija, železa, bakra, kalcija, molibdena in natrija. Ti elementi so običajna sestavina pirotehničnih izdelkov.

Tudi novoletna kresnička ni nedolžna zabava

Kot pravijo, tudi male otroške radosti pri prižiganju povsod dostopnih iskric oziroma tako imenovanih novoletnih kresničk niso le nedolžna zabava. Med prasketanjem ene same paličice, ki jih prodajajo tudi v živilskih trgovskih centrih in so dostopne otrokom, so v enem samem kubičnem centimetru zraka izmerili nad 160.000 nanodelcev iz barijevih, aluminijevih in železovih reakcijskih produktov. “Nanodelci dveh velikostnih redov, pod 20 nanometrov in okrog 100 nanometrov, so vztrajali v ozračju laboratorija več ur,” pravijo. V vsakem kubičnem centimetru zraka je bilo več kot 100.000 nanodelcev, ki so ostali v zraku, dokler niso odprli okna po gorenju tretje iskrice.

Med elementi je bil najbolj strupen barij, ki je glavna sestavina iskric

Kot še pravijo, so se med gorenjem tako imenovane iskrice oziroma kresničke sprostili v zrak nanodelci kovinskih oksidov. Ti so vsebovali barij, železo, aluminij, cink, kalij, natrij, ogljik in kisik. “Med temi elementi je najbolj strupen barij, ki je s 37 odstotki glavna sestavina iskric,” pravijo.

Poročilo avtorji zaključujejo z opozorilom, da so sestavina pirotehničnih izdelkov za doseganje svetlobnih efektov visoko kemijsko aktivni kovinski prahovi, ki pri oksidaciji barvito zažarijo in kot majhni trdni delci ostanejo v ozračju. “Prisotnost teh delcev v zraku ogroža zdravje ljudi, predvsem otrok, ki jih tako radi pripeljemo na ogled ognjemetov oziroma jim priredimo lepo, a nezdravo zabavo na domačem vrtu.”

POVEZAVA DO CELOTNEGA DOKUMENTA