Zalar je zatrdil, da si bo prizadeval za formalen predlog stavkovnemu odboru sodnikov za prekinitev sodniške stavke. (Foto: Dare Čekeliš)

Minister za pravosodje Aleš Zalar je po srečanju s predsednikom vrhovnega sodišča Francem Testenom pojasnil, da si bo prizadeval pridobiti mandat vlade za formalen predlog stavkovnemu odboru sodnikov za prekinitev sodniške stavke. Vlada po Zalarjevih besedah o tem še ne bo odločila ta teden. Testen pa je ocenil, da bo zaradi stavke narejenega manj.

Po Testenovih besedah je bil današnji pogovor namenjen predvsem temu, "kaj storiti, da bi sodniki nehali ali vsaj začasno nehali stavkati, ker oba z ministrom meniva, da to trenutno ničemur ne koristi". Pogovor je po njegovih besedah nanesel tudi na druge probleme, "ki pa smo se jih lahko lotili v bistvu samo površno in se dogovorili, kako bi jih mogoče reševali v prihodnje".

Po Zalarjevih besedah so bili pogovori zelo odprti in konstruktivni. "Oba se zavedava, da obstaja vrsta izzivov, ki jih bomo morali precej hitro reševati, začenši s sodniško stavko," je dejal minister.

Počakati bo treba na odločbo ustavnega sodišča

Predsednik vrhovnega sodišča Franc Testen pravi, da bo zaradi stavke rešenih manj zadev. (Foto: POP TV)

Zaenkrat Zalar še ni govoril o konkretni ponudbi vlade, ker bo "to povezano tudi z odločbo ustavnega sodišča ter kriteriji in merili, ki jih bo ta odločba vzpostavila". Ponovil je, da se je vladajoča koalicija zavezala, da bo problem sodniških plač reševala s spremembami zakona o sodniški službi, da bo spoštovala ustavo – zlasti z vidika spoštovanja ustavnega načela neodvisnosti sodnikov – in da se bo pri iskanju rešitev upoštevalo vse relevantno v obeh odločbah ustavnega sodišča.

Kot prvi konkretni ukrep pa je Zalar predlagal, da se formira posebna mešana skupina, ki bo na konkretni ravni začela pripravljati spremembe predpisov. Glede na formalni postopek mora država sodnikom ponuditi predlog sporazuma o prekinitvi stavke, za kar pa Zalar kot minister potrebuje pooblastilo vlade.

Po Testenovih besedah so že znani preliminarni podatki o posledicah sodniške stavke. "Lahko ugotavljamo, da bo druga polovica leta 2008 slabša, kot je bila prva, in slabša, kot je bila lanska. Škodljivi učinki stavke se bodo definitivno pokazali," je pojasnil.

Pogovorov sta se udeležila tudi državni sekretar na ministrstvu za pravosodje Boštjan Škrlec in generalni sekretar vrhovnega sodišča Janko Marinko.

Spomnimo

Bela sodniška stavka se je začela 1. julija. Sodniki zahtevajo ureditev sodniških plač v zakonu o sodniški službi, primerljivost plač s poslanskimi in ministrskimi ter ohranitev realne vrednosti sodniških plač. Sodniki pa so tudi na ustavno sodišče, prek upravnega sodišča, vložili zahtevo za oceno ustavnosti zakona o sistemu plač v javnem sektorju.