FOTO: Srbščina v slovenskih šolah?

Med slovenskim in srbskim narodom obstaja zgodovinsko prijateljstvo. Res je, da smo imeli težke trenutke, res, da so bile nekatere zablode, ampak danes smo na začetku nove poti, je na Brdu pri Kranju, kjer je sprejel srbskega predsednika Borisa Tadića, poudaril Danilo Türk.

Predsednika sta sicer obravnavala vrsto vprašanj, tudi tistih povezanih z nasledstvom nekdanje Jugoslavije. Pri tem je slovenski predsednik dejal, da sta se dotaknila tudi dosedanjega poteka pogovorov in ugotovila, da je treba poiskati rešitve, ki bodo konkretne, bodo v vzajemnem interesu držav in bodo pravične. Načelo pravičnosti mora po besedah Türka vladati v vseh sukcesijskih odnosih, reševanju vseh vprašanj sukcesije in v vseh odnosih med državami naslednicami nekdanje Jugoslavije. Pomen pravičnosti pri tem je v izjavi za javnost po pogovorih izpostavil tudi Tadić.

'Demonstracija zrelosti'

Krepitev odnosov, o čemer je tudi tekla beseda na srečanju predsednikov Slovenije in Srbije, pa predstavlja tudi danes podpisan socialni sporazum. S tem sta, kot je dejal slovenski predsednik, državi demonstrirali zrelost odnosov in sposobnost reševanja konkretnih vprašanj.

Socialni sporazum sta podpisala minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik in njegov srbski kolega Rasim Ljajić, z njim pa bodo med drugim izpolnjeni pogoji za izplačevanje pokojnin več kot 10.000 upravičencem.

Po njegovih besedah je vprašanje pravičnosti zelo pomembno tudi pri "razmejitvi" držav nekdanje Jugoslavije, ob čemer je dodal, da mnogi mejni spori danes ostajajo na papirju. Povedal je tudi, da tako kot Slovenija pristopa k reševanju problema z dialogom, na enak način k temu vprašanju pristopa tudi Srbija.

Slovenščina na srbskih univerzah

Na vprašanje glede izbrisanih je Türk povedal, da je v zvezi s položajem pripadnikov srbskega naroda, ki živijo v Sloveniji, več dimenzij, naša država pa ceni prispevek, ki ga dajejo njenemu razvoju. Gre za vprašanje, ki po njegovih besedah še ni do konca rešeno. Izrazil je zadovoljstvo, da je slovenska vlada aktivno pristopila k reševanju tega vprašanja. Ne more pa še povedati, kako ali kdaj bodo potrebne morebitne nove zakonske rešitve.

Po besedah slovenskega predsednika imamo dobre razloge, da okrepimo možnosti za pouk srbskega jezika na slovenskih šolah, pri čemer se sam zavzema, da se poiščejo praktične rešitve. Kot je dodal, se je sicer zavzel za ustanovitev posebnega svetovalnega organa pri slovenski vladi, ki bi omogočil stalno komunikacijo med pripadniki narodov republik nekdanje Jugoslavije za reševanje različnih praktičnih vprašanj.

Kdaj v EU?

Sicer je Tadič na novinarsko vprašanje o tem, kdaj bo Srbija zaprosila za članstvo v EU, povedal, da bo to storila v trenutku, ko bo presodila, da je idealen trenutek in da bo odgovor na to kandidaturo pozitiven. Vendar odločitve o tem še ni sprejela.
Türk se je na novinarsko vprašanje dotaknil tudi sodelovanja Slovenije na slovesnosti ob 50. obletnici vrha neuvrščenih, ki naj bi potekala v Srbiji, in priložnosti za slovenska podjetja.

"Slovenija še preučuje to zamisel o posebnem srečanju ob 50. obletnici prve konference na vrhu neuvrščenih v Beogradu. Zamisel je zanimiva in verjetno bo to preučevanje vzelo še nekaj časa, da se natanačno definira naš pristop," je povedal Türk. Po njegovem mnenju konferenca sicer predstavlja pomembno priložnost, sedaj pa gre za to, da ugotovimo, kaj je vsebina te priložnosti.

Potenciali še neizkoriščeni

Türk in Tadić sta se udeležila tudi slovensko-srbskega gospodarskem forumu na GZS, kjer sta izpostavila številne neizkoriščene potenciale za sodelovanje med državama. Slednje je po njunih besedah sicer dobro, ob številnih vzajemnih interesih obeh držav pa za poglobitev sodelovanja ostajajo še številne možnosti.

"Moramo gledati predvsem na nove možnosti, ki jih odpirajo telekomunikacije, razvoj infrastrukture, razvoj energetike in druga področja. Marsikje smo šele na na začetku in marsikaj novega nas še čaka," je dejal Türk. Kot eno izmed priložnosti je izpostavil tudi zamisel o posebni mednarodni konferenci ob 50. obletnici vrha neuvrščenih v Beogradu. "Bil bi zato, da čas do te obletnice izkoristimo za temeljit razmislek o skupnem nastopanju na tretjih trgih. Imamo marsikaj od te tradicije, kar pri tem lahko uporabimo," je dejal Türk.

Z njim se je strinjal tudi Tadić, ki je kot dobro podlago za skupno nastopanje na tretjih trgih izpostavil srbske prostotrgovinske sporazume z Rusijo, Turčijo in EU ter sklenjeno strateško partnerstvo s Kitajsko. V nadaljevanju je še dodal, da so kljub občutni rasti blagovne menjave med državama še številni neizkoriščeni potenciali za poglobitev sodelovanja.

Srbija in Slovenija sta lani zabeležili 1,1 milijarde evrov blagovne menjave, pri čemer je Slovenija ustvarila dobrih 325 milijonov evrov zunanjetrgovinskega presežka. Med glavne slovenske izvozne artikle Slovenije se uvrščajo predvsem zdravila, osebni avtomobili, naprave za hlajenje in avtomobilske gume, medtem ko je med uvoznimi izdelki največ aluminijastih plošč, ploščatih toplo valjanih izdelkov iz železa in surovega aluminija.

Tadića, ki je danes kot prvi srbski predsednik prispel na uradni obisk v Slovenijo, kar daje zgodovinsko dimenzijo obiska, je v nadaljevanju sprejel tudi predsednik državnega zbora Pavel Gantar, v sredo pa se bo srečal tudi s premierom Borutom Pahorjem. Kot so sporočili iz DZ, sta se z Gantarjem strinjala, da se odnosi med državama v zadnjih letih krepijo na številnih področjih, pri tem pa sta se zavzela za vizumsko liberalizacijo za Srbijo s 1. januarjem, kar bi odprlo nove možnosti sodelovanja.

Tadić in Gantar sta se sicer dotaknila tudi vprašanja izbrisanih, položaja srbske narodne skupnosti v Sloveniji in vprašanj nasledstva nekdanje Jugoslavije. Zavzela sta se, da bi državi odprta vprašanja reševali v skupno korist.