Poslanke in poslanci so s 46 glasovi za in 12 proti sprejeli spremembe državnega proračuna za leto 2008, zatem pa s 44 glasovi za in 13 proti proračun za leto 2009.

Proračunski odhodki se v letu 2008 zvišujejo na 8,86 milijarde evrov, v letu pozneje pa na 9,11 milijarde evrov. (Foto: Reuters)

Leta 2008 se bo po sprejetem predlogu v državno blagajno steklo 8,63 milijarde evrov prihodkov, odhodki pa so načrtovani v višini 8,86 milijarde evrov. Proračunski primanjkljaj naj bi tako znašal 125,4 milijona evrov. To je 0,3 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) oz. pol manj kot v veljavnem proračunu za leto 2008, ki ga je DZ sprejel pred letom dni.

DZ je soglašal s 45 predlaganimi prerazporeditvami znotraj proračunske porabe za prihodnje leto v skupni višini 11,4 milijona evrov. Pri tem so sredstva za investicijsko vzdrževanje in gradnjo državnih cest povečali za skupaj 4,2 milijona evrov, za naložbe v splošno bolnišnico Maribor so namenili dodatnih 2,8 milijona evrov, za gradnjo treh telovadnic pa dober milijon evrov.

Urad RS za varstvo konkurence bo v obeh prihodnjih letih dobil dodatnih 100.000 evrov, saj po mnenju predlagateljev obeh dopolnil, poslancev poslanske skupine SD, zmanjševanje sredstev za te dejavnosti ni na mestu, če želi Slovenija dejansko izvrševati vse predpise s področja varstva konkurence. Strinjali so se poslanci vladnih strank, ki so dopolnilo označili za orožje v boju proti inflaciji.

V skladu s sprejetim proračunom za leto 2009 se bodo proračunski prihodki zvišali na 8,99 milijarde evrov, odhodki pa na 9,11 milijarde evrov. S tem vlada načrtuje znižanje proračunskega primanjkljaja na 125,4 milijona evrov, kar je 0,3 odstotka BDP.

Koalicija zadovoljna, opozicija kritična

Izredna proračunska seja državnega zbora se je začela v ponedeljek. (Foto: POP TV)

Ker je v obeh prihodnjih dveh letih načrtovana rast proračunskih odhodkov nižja od rasti prihodkov, so v poslanskih skupinah koalicije obravnavane proračunske dokumente ocenjevali za dobre. Proračun je pripravljen varčevalno in protiinflacijsko, je dejal Srečko Hvauc (SDS).

Nasprotnega mnenja so v poslanskih skupinah opozicijskih strank, kjer trdijo ravno nasprotno - da je proračun inflacijsko naravnan. Vlada bi morala visoko gospodarsko rast izkoristiti za prestrukturiranje proračuna tudi na odhodkovni strani, so opozarjali. S tem bi namreč lahko odpravili proračunski primanjkljaj, ali pa celo ustvarili presežek.

Milan Petek (LDS) je pred končnim glasovanjem koaliciji očital, da ni poslušala pozivov opozicije k takojšnji odpravi davka na izplačane plače, prav tako ne opozoril, da je zadolževanje in financiranje gradnje avtocest generator inflacije, več sredstev pa da je treba nameniti tehnološkemu razvoju. Koalicija ni imela posluha za prerazporejanje sredstev za socialo, je povzel glasovanje o številnih dopolnilih in vladi očital, da je načrtovano povečanje proračunskih odhodkov najvišje doslej.

Poslanke in poslanci so po glasovanju o proračunih za prihodnji dve leti po nujnem postopku podprli še zakon o izvrševanju proračuna za prihodnji dve leti ter soglašali s tremi odloki o razpolaganju z državnim premoženjem. Zakon o izvrševanju proračuna, katerega uveljavitev je pogoj za izvajanje državnega proračuna, med drugim ohranja možnost proporcionalnega zmanjšanja pravic porabe v primeru drugačnih makroekonomskih gibanj od pričakovanih. Ta ukrep se uporabi do višine 60 milijonov evrov, razlika do 110 milijonov evrov pa se zagotovi z dodatnim zadolževanjem države.