Takoj po imenovanju Janeza Janše za mandatarja za sestavo nove vlade se je DZ lotil obravnave predlogov treh zakonov, ki jih je z namenom izboljšanja položaja javnih financ pripravila trenutna vlada, ki opravlja tekoče posle. Vsi trije vnašajo spremembe predvsem na področje bančništva, DZ pa jih je potrdil praktično soglasno.

Z novim zakonom o hipotekarni in komunalni obveznici se širi osnova, ki jo lahko dajo banke in druge ustanove kot zastavo v zavarovanje. "S tem bomo slovenskim bankam omogočili, da zavarujejo svoje plasmaje na medbančnem trgu s kakovostnimi papirji," je napovedal minister za finance Franc Križanič.

Področje izdajanja hipotekarne in komunalne obveznice ureja že zakon izpred šestih let, a v praksi ni zaživel, kar naj bi zdaj po Križaničevih besedah popravili. Ta instrument jim bo olajšal dostop do dolgoročnejše likvidnosti zlasti v letu 2012, ko se bodo banke še vedno soočale z zaostrenimi razmerami na finančnih trgih, je dejal. Od tega si Križanič obeta večji obseg in ugodnejše pogoje kreditiranja s strani bank, kar bo prispevalo k ponovnemu zagonu gospodarstva.

V vseh poslanskih skupinah so predlog zakona podprli, ob čemer je Alenka Bratušek (Pozitivna Slovenija) ocenila, da bodo banke dobile možnost, da pridobijo finančna sredstva nekoliko ceneje. Kreditni potencial iz tega naslova se po oceni Banke Slovenije giblje med 700 milijonov evrov in dvema milijardama evrov.

Refinanciranje v bankah bo v tem letu velik problem, se je strinjal Jožef Horvat (NSi) ter spomnil na izračune vlade, da bankam letos zapade za 4,3 milijarde evrov obveznosti do tujih virov financiranja oz. ena tretjina vseh. Medtem ko se izdajanje tovrstnih obveznic v svetu povečuje, pa v Sloveniji ni bilo izdane niti ene, se je strinjal Zvonko Černač (SDS).

Prevzemi

Poslanci Pozitivne Slovenije (Foto: Blaž Garbajs)

Z novelo zakona o prevzemih se rahlja dosedanjo ureditev, ki je onemogočala normalno prestrukturiranje podjetij v primerih, ko so upniki s konverzijo terjatev ali banke z zasegom zastavljenih delnic zašli čez prevzemni prag. Po novem se jim bo kljub doseženemu prevzemnemu pragu omogočilo, da jim ne bi bilo treba objaviti prevzemne ponudbe.

Prevzemne ponudbe tako ne bo treba objaviti upnikom, ki s svojimi vložki omogočajo nadaljnje poslovanje ciljne družbe. Banke pa bodo morale objaviti prevzemno ponudbo v roku dveh let po pridobitvi vrednostnih papirjev, je povedal državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo Janko Burger ter dodal, da v tem času ne bodo smele uresničevati glasovalnih pravic iz teh vrednostnih papirjev. S predlaganimi spremembami se bo omogočil učinkovitejši nadzor Agenciji za trg vrednostnih papirjev ter zvišale globe, je dodal.

Predstavniki poslanskih skupin so predlog večinoma podprli. Mihael Prevc (SLS) je denimo menil, da se z njim postavlja nov pravni okvir, ki precej bolj jasno opredeljuje obveznosti in dolžnosti lastnikov. Ker pa lahko država v tem letu v kar nekaj podjetjih izgubi glasovalne pravice, bodo kmalu potrebne nove spremembe zakona.

Podobno so razmišljali v Pozitivni Sloveniji in SD, kjer so pripravili dopolnilo, s katerim naj bi preprečili, da bi banke kljub preseženemu prevzemnemu pragu izgubile glasovalne pravice in – kot je dejala Bratuškova – "ne bi prišlo do poceni prodaj tistega, kar smo ustvarjali več generacij". Večina je glasovala proti.

Energetika

Z novelo zakona o energetiki se v slovenski pravni red predvsem prenaša določbe več evropskih direktiv, s katerimi po Burgerjevih besedah zamujamo v tolikšni meri, da nam grozi izrek denarnih kazni. Med drugim se posega v organizacijo energetike, s tem ko se predvideva ločitev distribucije od tržnega dela, kar mora država zagotoviti s 3. marcem.

Predvidena je tudi možnost prodaje, odsvojitve ali zastave nepremičnin energetskih družb z namenom pridobitve finančnih sredstev na zasebnem finančnem trgu. To bo sicer v skladu z dopolnilom, sprejetim ob obravnavi na seji parlamentarnega delovnega telesa, veljalo le za objekte z državnim lastništvom.

Možnost prodaje, odsvojitve ali zastave nepremičnin bo tako veljala le za tiste energetske družbe, ki imajo zasebne lastnike. "Konec koncev gre za objekte v vrednosti nekaj 100 milijonov evrov," se je z ohranitvijo te zahteve za tiste proizvodne objekte, ki so v državni lasti, strinjal Ivan Simčič (DeSUS).

Zaradi odločbe ustavnega sodišča je vlada v besedilo novele zakona vnesla še pravno podlago za zaračunavanje omrežnine. Brez tega distributerji za priklop na distribucijsko omrežje od letošnjega 1. januarja omrežnine ne bi več mogli zaračunavati.