Varuh človekovih pravic je ob predstavitvi svojega letnega poročila poslanke in poslance opozoril predvsem na nespoštovanje odločb ustavnega sodišča, pri čemer najbolj izstopa problematika izbrisanih. Po mnenju vlade, ki naj bi bila po lastnih trditvah pripravljena reševati primer izbrisanih, pa je stanje na področju človekovih pravic v Sloveniji dobro.
DZ je sprejel nekaj priporočil
Državni zbor je končal z obravnavo poročila varuha človekovih pravic Matjaža Hanžka za leto 2005. Poslanke in poslanci pa so na predlog matične komisije za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti k poročilu z 72 glasovi za in tremi proti sprejeli tudi 27 priporočil z 12 različnih področij, ki naj bi pripomogla k izboljšanju stanja na področju varovanja človekovih pravic
Državni zbor je tako sprejel priporočila na področjih ustavnih pravic, diskriminacije, omejitve osebne svobode, pravosodja, upravnih zadev, stanovanjskih zadev, delovnih razmerij, pokojninskega in invalidskega zavarovanja, zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja, socialnega varstva in otrokovih pravic.
Na področju ustavnih pravic je DZ vlado med drugim pozval, da preuči možnost dodatne zakonske ureditve in sankcioniranja dejstva, da so otroci vse pogosteje žrtev spornih objav v medijih. Komisija opozarja tudi na potrebo po iskanju učinkovitih mehanizmov za preprečevanje sovražnega govora in drugih spornih vsebin na internetu in v medijih.
Poslanska večina je podprla tudi dopolnilo SD, s katerim DZ vlado poziva, naj določi dolgoročno strategijo vključevanja Romov v družbo.
Problemi z dolgo brado se vlečejo
V poslanskih skupinah so te dni prejeli pismo višje državne tožilke Vlaste Nussdorfer, ki je veljala za glavno favoritko za varuhinjo človekovih pravic, poroča današnji Dnevnik. Nussdorferjeva v pismu poslanskim skupinam navaja, da je ob Drnovškovi odločitvi, da na to mesto predlaga psihiatrinjo Zdenko Čebašek - Travnik, prejela "številne klice ogorčenih ljudi", ki so jo tudi pisno podprli, sama pa dodaja, da ji je "žal, da se varuha ne voli na neposrednih volitvah - kot predsednika".
V pismu je Nussdorferjeva napisala, da je prejela okoli 150 strani podpor posameznikov in skupin državljanov ter društev in organizacij. Med njimi naj bi šlo za nekatere humanitarne organizacije, kot sta Unicef in Europa Donna, združenje invalidov, člane Belega obroča, društva Pobuda za šolo po meri človeka, številne tožilce, akademske profesorje, pa tudi tajnice in strokovne sodelavke ministrstva za notranje zadeve ter sedanjega ljubljanskega župana Zorana Jankoviča.
Kot je znano, sta se do Drnovškove kandidatke doslej izrekli le dve poslanski skupini: SLS je predlog predsednika republike podprla, SNS pa ne. Danes naj bi to vprašanje odprla tudi poslanska skupina vladne SDS, medtem ko se bodo z Zdenko Čebašek - Travnik pogovorili poslanci SD.
Varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek je v državnem zboru ob kratki predstavitvi svojega poročila opozoril le na "najstarejše probleme, ki se že z brado vlečejo v neskončnost".
Gre predvsem za odnos do ustavnega sodišča, ki kaže na slab odnos do pravne države. Število neizvršenih odločb se je v letu 2005 namreč podvojilo, pri čemer izstopata dva problema: izbrisani in duševno zdravje. Ureditev statusa izbrisanih se vleče predolgo in ga doslej ni rešila nobena vlada, kljub odločbi ustavnega sodišča.
"Tudi zakon o duševnem zdravju kljub dolgoletnim obljubam še vedno čaka na politike, ki bodo imeli dovolj posluha za ljudi s težavami v duševnem zdravju," pravi Hanžek. Ombudsman je omenil še odnos do "vsakovrstnih manjših, ki so pogosto sredstva za nabiranje političnih točk".
Virant: Vlada je z vsakim dnem vse boljša
"Vlada varuhovo poročilo razume kot kot mehanizem, ki vodi v proces stalnega izboljševanja na področju varovanja človekovih pravic," je dejal minister za javno upravo Gregor Virant. Stanje na področju človekovih pravic je sicer po oceni vlade dobro, kar naj bi kazale tudi mednarodne primerjave. Tako je po Virantovih navedbah primerjalna študija v reviji Economist pokazala, da je stanje na področju človekovih pravic v Sloveniji relativno dobro, saj se je Slovenija uvrstila med 28 pravih demokracij.
'Katastrofalno stanje v pravosodju'
Večina problemov, na katere opozarja varuh, "ima dolgo brado, pojavljajo se v poročilih praktično vsako leto". Vlada se po besedah ministra sistematično trudi, da bi stanje izboljšala. Na nekaterih področjih je napredek že viden, na drugih se premika nekoliko počasneje. Kot največji problem na področju človekovih pravic vlada vidi kršitev pravice do sojenja v razumnem roku, torej sodne zaostanke. "V letu 2005 je prišlo do rahlega zmanjševanja števila zaostankov, vendar je stanje še vedno katastrofalno," je ocenil Virant.
Glede izbrisanih pa je minister poudaril, da je vlada pripravila predlog ustavnega zakona. "S tem smo pokazali, da smo pripravljeni reševati ta problem in popraviti krivice v konkretnih primerih, kjer in če so te nastale," je dodal Virant.
Za nekatere so pozivi k preprečevanju nestrpnosti 'pretirani'
Tako je poslanka NSi Marjetka Uhan kritizirala Hanžka, ker naj bi se ob dogodkih v Ambrusu "postavil na eno stran". Varuh naj bi po mnenju poslanke SNS Barbara Žgajner Tavš pretirano skrbel za preprečevanje sovražnega govora in razpihovanja nestrpnosti, medtem ko je poslanka LDS Majda Širca menila, da bi vladi še posebej koristili ombudsmanovi predlogi o preprečevanju razpihovanja vseh oblik izražanja nestrpnosti in sovraštva, saj naj bi netolerantnost do manjšin in jemanje pravice v svoje roke "postala te dni pravilo". Socialni demokrati zaradi "nenehno ponavljajočih se kršitev človekovih pravic" niso pritrditi vladnemu mnenju, da je stanje človekovih pravic v Sloveniji dobro
KOMENTARJI (6)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.