Piranski zaliv (Foto: Dare Čekeliš)

V zadnjem času so se pojavile govorice, da bi Hrvaška lahko umaknila sporne dokumente iz pristopnih pogajanj. Ker je Hrvaška v pogajanjih predložila določene zakone, ki vsebujejo prejudice meje, ne bi bilo dovolj, če bi te dokumente preprosto umaknila. "Umik" dokumentov bi po pojasnilih ministrstva za zunanje zadeve dejansko pomenil, da bi morala spremeniti kar nekaj zakonov, uredb, pravilnikov … Zato smo na MZZ preverili, na katerih mestih in kako je Hrvaška dejansko prejudicirala mejo.

Kot je znano, je Slovenija na medvladni konferenci EU s Hrvaško 19. decembra 2008 izrazila zadržke pri nadaljnjih pogajanjih. Na tej konferenci se je Slovenija strinjala z odprtjem enega pogajalskega poglavja (poglavje 5 – Javna naročila) in z začasnim zaprtjem treh pogajalskih poglavij (poglavja 7 – Pravo intelektualne lastnine, 10 – Informacijska družba in mediji in 17 – Ekonomska in monetarna politika). "Za sedem poglavij pa je Slovenija izrazila zadržek, ker je hrvaška vlada v svojih pogajalskih izhodiščih navajala pravne akte, ki neposredno ali prek podzakonskih aktov prejudicirajo določitev meje med državama," piše v dokumentih ministrstva za zunanje zadeve (MZZ) (Informacija o primerih prejudicev v posameznih pogajalskih poglavjih v okviru pristopnih pogajanj Hrvaške za članstvo v EU).

Slovenija tako zaradi prejudicev meje ni dala soglasja za odprtje poglavij: Kmetijstvo, Varna prehrana, Veterina in fitosanitarna politika, Obdavčitev, Regionalna politika in koordinacija strukturnih sistemov ter Pravica, svoboda in varnost. Slovenija tudi ni dala soglasja za začasno zaprtje poglavij Vseevropska omrežja in Carinska unija, poleg tega pa tudi ni dala soglasja za odprtje poglavij Prost pretok kapitala, Ribištvo, Okolje in Skupna zunanja in varnostna politika.

V reševanje mejnega spora se je vključila tudi Evropska komisija s svojimi predlogi, a niso bili uspešni. (Foto: Reuters)

Prost pretok kapitala

Hrvaška je v okviru vladnega programa o upravljanju kmetijskih zemljišč v državni lasti, ki ga navaja v pogajalskem izhodišču, odobrila pogodbe o prodaji, oddaji in najemu zemljišč v skupni izmeri 266.000 hektarjev, med katerimi so nekatera na slovenskem državnem območju.

Kmetijstvo

Hrvaška se v tem poglavju sklicuje na zakon o lokalni in regionalni samoupravi, kjer je v sedmem členu navedeno, da se območja občin, mest in županij določijo s posebnim zakonom. To pa je Zakon o področjih županij, mest in občin, v katerem so navedeni zaselki na levem bregu Dragonje: Škrile, Bužin, Škudelini in Veli Mlin.

Ribištvo – pravilnikom so priloženi zemljevidi z vrisano "hrvaško" mejo

Največ prejudicev je dejansko v poglavju o ribištvu. Na tem področju je Hrvaška, po ugotovitvah MZZ, v svojem pogajalskem izhodišču navedla vrsto zakonov in podzakonskih aktov, ki prejudicirajo mejo. Zakon o morskem ribolovu na primer v 3. členu določa ribolovni prostor, ki zajema notranje in zunanje ribolovno morje, ki obsega področje teritorialnega morja RH in zaščitni ekološko-ribolovni pas. Podzakonski akt tega zakona pa je pravilnik o mejah v ribolovnem morju, ki v 5. členu definira 11. ribolovnih con. Cona A izhaja iz "ustja reke Dragonje in se nadaljuje po Savudrijski vali (slovensko Piranski zaliv op. p.) do polovice črte, ki spaja rt Madona in rt Savudrije," in se nadaljuje pravokotno na navedeno črto do meje po osimskih sporazumih … 7. člen tega pravilnika pa kot mejo ribolovnega morja v rekah, ki se stekajo v morje, navaja ustje reke Dragonje. V pravilniku je tudi večkrat omenjena meja epikontinentalnega pasu z Italijo. Pravilniku so priloženi zemljevidi z vrisanimi prejudici.

V sporazumu Drnovšek-Račan je bil predviden poseben koridor, ki bi Sloveniji omogočil povezavo z mednarodnim morjem. (Foto: POP TV)

Mejni prehod Plovanija

Prejudiciranje meje na mejnem prehodu Plovanija se pojavlja v kar nekaj poglavjih. Najprej v poglavju o obdavčitvi. Na podlagi zakona o javnih cestah je Hrvaška sprejela Odlok o razvrstitvi cest, kjer navajajo, da je G.P. Plovanija – Nuje. Nevedena dikcija pa ni skladna z dogovorom Drnovšek-Valentič iz leta 1994, da se do končne rešitve mejnega vprašanja naveden prehod navaja zgolj kot začasna mejna kontrolna točka.

Tudi v poglavju Pravica, svoboda, varnost Hrvaška navaja pravilnik o mejnih prehodih, kjer je kot mejni prehod I. kategorije naveden mejni prehod plovanija-Sečovlje (tudi tu bi moral biti naveden kot začasna kontrolna točka). Isti pravilnik na meji s Srbijo in Črno goro sporne prehode navaja kot začane točke, pri tem ugotavljajo na MZZ. V poglavju Pravica, svoboda, varnost Hrvaška navaja tudi Zakon o zaščiti državne meje, na osnovi katerega je bil sprejet Sklep o določitvi območja stalnega mednarodnega mejnega prehoda cestnega mejnega prehoda I. kategorije Plovanija. V njem so med drugim naštete tudi katastrska parcela, na kateri prehod stoji, in katastrske parcele, na katere prehod meji. Tu gre za navajanje katastrskih številk iz katastra, ki ga je Hrvaška nezakonito nastavila, je zapisano v Informaciji o primerih prejudicev.

Odrekanje dostopa do odprtega morja

V več poglavjih pa Hrvaška dokumentom prilaga tudi zemljevide z vrisano morsko mejo, ki še ni določena; tako v poglavju Okolje, Vseevropska omrežja kot v Regionalni politiki in strukturni elementi. V poglavju Carinska unija pa je Hrvaška predložila Carinski zakon, ki navaja tudi Pomorski zakonik, ki definira hrvaški epikontinentalni pas na način, ki Sloveniji odreka možnost epikontinentalnega pasu. Na Carinski zakon se Hrvaška sklicuje tudi v poglavjih o Varni prehrani, Veterini in fitosanitarni politiki (v Pravilniku o opravljanju veterinarko-zdravstvenih pregledih v prometu prek meje).

Minister za zunanje zadeve Samuel Žbogar (Foto: Dare Čekeliš)

MZZ: Slovenija meje v pristopnih dokumentih ni prejudicirala

Kot so pojasnili na MZZ, Slovenija v pristopnih pogajanjih z EU ni predložila nobenega dokumenta, ki bi prejudiciral mejo. Poleg tega +je imela Slovenija v času pogajanj rešeno mejno vprašanje z vsemi državami članicami EU, Hrvaška pa je, ker je Slovenija tudi del EU, nima.

Sicer pa je Slovenija v pristopnih pogajanjih leta 2001 Evropsko komisijo obvestila, da je s parafiranjem sporazuma Drnovšek-Račan, ki sta ga potrdili tudi obe vladi, izpolnila svojo srednjeročno prednostno nalogo v okviru političnih meril, ki jih je takrat določalo Partnerstvo za pristop, še pravijo na MZZ.