Spet skozi šentviški predor

Družba za avtoceste (Dars) je ob 12. uri za promet znova odprla avtocestni odsek Šentvid–Koseze. "Šele z delnim zaprtjem predora se je pokazalo, kako zelo pomemben je," je pojasnila predsednica uprave Darsa Mateja Duhovnik.

S tem je skozi predor Šentvid promet stekel tako po obeh glavnih predorskih ceveh kot tudi po dveh novozgrajenih priključnih predorskih ceveh. Prek leve priključne cevi je tako odslej možen izvoz iz predora Šentvid na Celovško cesto v Ljubljani in naprej proti Medvodam, prek desne priključne cevi iz smeri Medvod pa je mogoč uvoz v predor Šentvid v smeri proti razcepu Kozarje.

Duhovnikova je pohvalila tudi sodelavce Darsa, ki so zasnovali in realizirali tudi nadzorni center v Dragomlju, ki je po njenem mnenju svetovnega formata. V omenjenem centru, kjer so dobri prostorski in tehnični pogoji, bo Dars skrbel za varno vožnjo skozi predor.

"Pri takih stvareh, kot je promet in tako zahtevni gradbeni projekt, kot je šentviški predor, popolne varnosti ne moremo dokončno zagotoviti," je pojasnila Duhovnikova in poudarila, da v predoru skoraj ne bi smelo biti več večjih težav, ne more pa reči, da jih zagotovo ne bo.

Na vprašanje, kako po treh mesecih na mestu predsednice uprave Darsa ocenjuje družbo in njeno prihodnost, je odgovorila, da je Dars zelo interdisciplinarna družba in da dobra seznanitev s situacijo vzame veliko časa. "Vedno ocenjujem, da je to dobra družba. Mislim, da so morda kakšne manjše napake, ki sem jih videla še od zunaj, prepričana pa sem, da bomo od zelo dobre družbe postali najboljša družba," je menila Duhovnikova.

Obenem je poudarila, da Dars v prihodnosti čaka še veliko dela in sprememb, in sicer od statusnega preoblikovanja do spremembe infrastrukture, ki ni več v upravljanju Darsa, in do zagona in čim hitrejšega dokončanja akcijskega načrta elektronskega cestninjenja.

Navezovali sisteme elektro in strojne opreme

Med 9. in 19. decembrom je izvajalec v sklopu zaključnih del, ko je bil avtocestni odsek Šentvid–Koseze zaprt za ves promet, v šentviškem predoru navezoval sisteme elektro in strojne opreme med dosedanjima glavnima ter novozgrajenima priključnima predorskima cevema, opravljena pa so bila tudi vsa potrebna testiranja in požarni preizkus.

Ker šentviški predorski sistem deluje kot funkcionalna celota, je bila potrebna zapora celotnega predora. Zaključni tehnični pregled je v četrtek pokazal, da vsi sistemi normalno in pravilno delujejo, tako da je predor s priključnima cevema pridobil tudi vso potrebno dokumentacijo za predajo prometu.

Skupna dolžina leve priključne predorske cevi je 343 metrov, desne pa 242 metrov. Pogodbena vrednost del druge faze graditve priključnih cevi in polnega priključka na Celovško cesto znaša 18,2 milijona evrov (brez DDV), vrednost elektro in strojnih del pa za glavni ter novozgrajeni priključni cevi skupno 13,4 milijona evrov (brez DDV).

Tretja in zadnja faza graditve predora Šentvid, ko bosta zgrajena še polna priključka iz priključnih cevi v smeri proti središču Ljubljane in obratno, bo v skladu s terminskim načrtom zaključena v letu 2011, če ne bo zapletov pri pridobivanju potrebnih zemljišč. Takrat bo predvidoma zaključena tudi obnova oz. širitev Celovške ceste z dodatnimi pasovi in križišči na območju Šentvida.