V Lovski zvezi Slovenije (LZS) ocenjujejo, da se bo zakon v celoti uveljavil do konca leta, saj bi bil prenos upravljanja na novega upravljalca med letom neutemeljen in bi povzročil kar nekaj težav.
Največ težav bo po mnenju LZS med lovci povzročila predvidena sprememba lovišč v primerih, ko so ta manjša od 2000 hektarjev. Posamezna lovišča se bodo morala združiti (kar bo veljalo za lovske družine) ali priključiti eno k drugemu. Težavno bo tudi novo oblikovanje lovsko-upravljalskih območij, ki se bodo bistveno razlikovala od sedanjih, saj v zvezi pričakujejo, da bodo nekateri lovci spremembam nasprotovali.
Čeprav novi zakon ne predvideva več obveznega združevanja lovskih družin v t.i. zveze lovskih družin, bodo te po pričakovanjih LZS še naprej obstajale, saj je interes za to na lokalni ravni močno navzoč. Kot še ugotavljajo v lovski zvezi, bo treba nekatere dejavnosti v njihovi pristojnosti izvajati na lokalni ravni, zato se bodo morale organizirati dodatne strokovne službe in ustrezni organi LZS po posameznih območjih Slovenije.
V LZS so kot neprimerno zakonsko rešitev izpostavili področje načrtovanja. Nova ureditev LZS in lovskim družinam prinaša manj pristojnosti od želene, predvsem pa jih postavlja v enak položaj kot lokalne skupnosti in lastnike, združene prek Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije. "Lastniki zemljišč so v tem smislu celo izrazito privilegirani, saj lahko sodelujejo v postopku načrtovanja tako prek lokalne skupnosti kot prek zbornice," ocenjujejo v LZS.
Novi zakon je po mnenju LZS naravnan naravovarstveno, saj upravljalcem lovišč ne nalaga samo skrbi za divjad, temveč tudi za vse prostoživeče živali. Zakon predvideva tudi številne omejitve pri rabi prostora oziroma zahteva, da se pred vsakim posegom v prostor ustrezno zaščitijo prostoživeče živali. Predloge, da bi morali imeti lokalne skupnosti in lastniki zemljišč na načrtovanje odstrela večji vpliv, so v zvezi označili za strokovno neutemeljene.
