Šole soglasja imajo, zagotovljenih sredstev pa ne

Po nekaterih zapletih pri pripravi finančnih načrtov nekaterih šol so zdaj vsi javni zavodi na področju osnovnega šolstva prejeli soglasje k načrtom, pravi državni sekretar na ministrstvu za izobraževanje Aljuš Pertinač. Načrte so popravili po navodilih ministrstva, a zgodba z vprašanjem sredstev za odpravo plačnih nesorazmerij s tem še ni končana.

Na podlagi zakona o izvrševanju proračunov so morali javni zavodi s področja osnovnega šolstva, torej osnovne šole, osnovne šole s prilagojenim programom, zavodi za izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami ter glasbene šole ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport v soglasje poslati program dela, kadrovski in finančni načrt za leto 2014. Zapletlo pa se je, ker nekatere šole za pripravo načrtov niso prejele izhodišč od občin, ki jih kot njihovi ustanovitelji tudi financirajo, oziroma je bil v teh izhodiščih načrtovan primanjkljaj prihodkov iz naslova izplačila prvega obroka poplačila tretje četrtine odprave plačnih nesorazmerij. Kot vir za ta primanjkljaj so nekateri navedli ministrstvo za izobraževanje, saj so prepričani, da bi moralo ta sredstva prispevati ministrstvo.

A vlada se je odločila, da za to ne bo namenila dodatnih sredstev, zato ministrstvo k tako pripravljenim načrtom ni moglo podati soglasje, je na novinarski konferenci poudaril Pertinač. Občine so po njegovih besedah pozvali, da pošljejo šolam spremenjena izhodišča za pripravo finančnih načrtov, in s šolami v teh počitniških dneh usklajevali načrte. Kot pravi Pertinač, imajo tako zdaj vse javne osnovne šole potrebna soglasja in lahko normalno načrtujejo svoje delo.

Če načrti ne bi bili pripravljeni v skladu z navodili, bi moralo ministrstvo po besedah državnega sekretarja zavrniti izdajo soglasja, kar bi pomenilo zmanjšanje financiranja s strani ministrstva na 80 odstotkov realiziranih izdatkov preteklega leta in omejitve pri zaposlovanju. "To ni zaradi naše kaprice, ampak preprosto zaradi tega, ker skladno z odločitvami vlade mi na tak program dela soglasja ne bi mogli dati," je pojasnil Pertinač.

Omenjena rešitev pa po njegovih besedah ne prejudicira, kdo bo kril drugi obrok poplačila tretje četrtine odprave plačnih nesorazmerij, ki ga bo treba izplačati februarja 2015. "To boste pa morali vprašati tistega, ki bo takrat pristojen za to. Zaenkrat z našimi ravnanji nismo tega prejudicirali, nismo pa mogli prevzeti obveznosti, kar so nekatere občine želele, ker skladno z odločitvami vlade nimamo podlage za to," je dejal.

Lokalne skupnosti so prepričane, da bi moralo sredstva, povezana z odpravo plačnih nesorazmerij, priskrbeti ministrstvo, nekatere šole zaradi tega napovedujejo tudi tožbo.

Po podatkih ministrstva je sicer prvi obrok poračuna odprave tretje četrtine plačnih nesorazmerij v šolah znašal 25 milijonov evrov. Od tega je 10 milijonov evrov šolam prispevalo ministrstvo za izobraževanje, čeprav to ni bilo načrtovano v proračunu, je še pojasnil Pertinač.

Pertinač: Zaradi blokiranih sredstev na ministrstvu za izobraževanje stojijo nekateri projekti

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ima po Pertinačevih besedah blokirana sredstva v višini 9,7 milijona evrov, znesek nujnih obveznosti do konca leta, ki so večinoma zakonske narave oziroma predstavljajo nujna investicijska dela, pa po ocenah ministrstva znaša skoraj devet milijonov evrov. Zaradi blokade sicer namenskih sredstev tako ne morejo izvrševati tega, kar jim je ob sprejetju proračuna naložil državni zbor, pravi državni sekretar.

Kot je pojasnil na novinarski konferenci, so na ministrstvo za finance že posredovali štiri vloge za soglasje porabe sredstev v višini 7,7 milijona evrov. Po njegovih besedah so jim do sedaj odobrili 14.000 evrov, ostale obravnave vlog pa da se zamikajo iz tedna v teden.

"Zdaj stojimo v vlaku na postaji, ki bi po voznem redu moral odpeljati, in nihče ne ve, zakaj točno gori rdeča luč," stanje opisuje Pertinač. Po njegovih besedah namreč ne razumejo, zakaj bi morali imeti blokirana sredstva, saj imajo dovolj sredstev za svoje obveznosti kljub izplačilu 20 milijonov evrov nepredvidenih obveznosti, in sicer deset milijonov evrov za proračunsko rezervo za potrebe pokrivanja primanjkljaja na področju železniške infrastrukture in opravljanja javne službe ter deset milijonov evrov izobraževalnim zavodom za odpravo plačnih nesorazmerij, čeprav za to niso prejeli sredstev.

Od omenjenih desetih milijonov, namenjenih za proračunsko rezervo, je šlo 7,7 milijona evrov s področja visokega šolstva. Ta primanjkljaj bodo po Pertinačevih besedah pokrili sami, in sicer tako, da se bo višja cena raziskovalne ure uveljavila šele z novim koledarskim letom, za letos predvidena sredstva pa bodo prenesli iz področja raziskovalne dejavnosti na področje visokega šolstva ter tako pokrili zakonske in pogodbene obveznosti do javnih visokošolskih zavodov in koncesionarjev.

S prerazporeditvijo sredstev bodo pokrili tudi primanjkljaj na področju osnovnega šolstva, v ta namen imajo rezerviranih tri milijone evrov sredstev, ki naj bi jih šole potrebovale, ko se bo po začetku šolskega leta pokazalo, kakšne so njihove realne obveznosti, je pojasnil.

Zaradi blokiranih sredstev se po Pertinačevih besedah ne more izvajati več dejavnosti in projektov. Med njimi so aktivnosti s področja učbeniških skladov, učne tehnologije in računalniške opreme za javne zavode v skupni višini en milijon evrov. Nekaterim učbenikom namreč poteče veljavnost, za šole, ki že več kot dve leti niso dobile nobene nove računalniške strojne opreme, so izvedli javni razpis, a zaradi blokade sredstev za to ne morejo nameniti. Vprašljiva je tudi izvedba javnega razpisa za programe Erasmus+ za poglavje mladina, ki ga zavod Movit ne more objaviti. Prav tako so blokirana sredstva še za nekatere druge projekte, med drugim 185.000 evrov za tekmovanja učencev in dijakov, ki so bila že zaključena, a ministrstvo organizatorjem ne more povrniti stroškov, še pojasnjuje državni sekretar.