Preutrujeni šoferji delajo usodne napake. Da bi jih preprečili, potrebujemo celovit nadzor

V torek je Slovenijo pretresla tragična novica, da sta v nesreči na štajerski avtocesti ugasnili dve življenji. Glede na številne nesreče s smrtnim izidom, o katerih poročamo zadnje dni, se postavlja vprašanje, kaj bi lahko bil razlog? Je kriv povečan promet, slaba prometna infrastruktura, je vzrok v neupoštevanju prometnih predpisov ali pa je za vse kriva vročina?

Le 12 ur pred zadnjo tragično nesrečo pri Slovenskih Konjicah, ki je terjala dve smrtni žrtvi, se je huda nesreča zgodila na avtocesti pri Vranskem. Povzročil jo je voznik romunskega tovornega vozila, ki je za izvozom Vransko v smeri proti Celju trčil v zadnji del avtobusa, ki je stal v koloni, in sicer na delu avtoceste, kjer potekajo dela na avtocesti.

Slovenija je tranzitna dežela in dnevno se po naših cestah vozi več kot 7000 tovornjakov. Naš avtocestni križ je močno obremenjen, v času turistične sezone, pa je ta obremenitev še večja. Nekateri rešitev razmer vidijo v izgradnji tretjega voznega pasu, ki bi poskrbel za večjo pretočnost, drugi bi povečali količino prometnih znakov in opozoril. Glede tovornjakarjev, ki dnevno prečijo našo deželo, pa so si skoraj vse institucije enotne, da je potrebno poskrbeti za reden nadzor, ki bi odkrival (pre)številne nepravilnosti.

Vedno več šoferjev je namreč pod pritiski svojih delodajalcev. Vozijo preutrujeni, tehnično neizpravna vozila in delajo v nečloveških razmerah. Izkušen tovornjakar in sodelavec Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Boris Perš dobro pozna problematiko šoferjev. Povprašali smo ga, kako on vidi prometno varnost na naših cestah.

Šofer tako utrujen, da ne more odreagirati

K nam prihajajo preutrujeni vozniki s tehnično neizpravnimi vozili, opozarja. "Vozniki, ki prihajajo iz oddaljene Ukrajine, Romunije, Poljske, Litve, Latvije, Estonije in Slovaške, ti vozniki, bi morali pavze imeti že pred našo mejo ali vsaj v Dolgi vasi," pravi Perš, ki ugotavlja, da se nesreče, ki jih povzročijo vozniki tovornih vozil, v glavnem dogajajo na relaciji od Maribora do Logatca. "Tu se šoferji vozijo preutrujeni ter z raznimi magneti in drugimi pripomočki za brisanje podatkov. Ko pride do nevarnosti, šofer nima moči, da bi odreagiral," pravi Perš, ki se je tudi sam že znašel v takšni situaciji. "Vse vidiš. Jasno ti je, da se boš zaletel, a si tako psihično in fizično izžet, da ne moreš odreagirat. To je preobremenjenost, ko ti ne čutiš več svoje reakcije." Iz lastnih izkušenj pove, da delodajalci silijo šoferje v prekrške, zato bi prav oni morali nositi večji del krivde, ne pa da je breme vseh odgovornosti in kazni na strani šoferja. "Delodajalce ne zanima, kaj se na cesti dogaja. On izračuna kilometrino in misli, da je njegov tovornjak sam na cesti," razlaga Perš in opozarja, da so pritiski tako hudi, da šoferji delajo usodne napake.

Glede nesreče pri Slovenskih Konjicah, ki je terjala dve smrtni žrtvi, je prepričan, da je razlog v preobremenjenosti in utrujenosti šoferja. Zgodila se je namreč na odseku, kjer šoferju, ki ima za seboj že dolgo pot, pade koncentracija, je prepričan Perš. Šofer je utrujen, njegove reakcije so počasne, vožnje pa ne upočasni ali si vzame odmora, saj ga preganjajo roki in zahteve delodajalca. Na šoferja in njegovo počutje pa ima vpliv tudi vreme, še posebej, če gre za takšne izrazite spremembe, kot smo jim priča sedaj, opozarja Perš.

Rešitev vidi v sodelovanju organov: samo izkušen šofer bo prepoznal prevaro

Na vprašanje, kako oziroma kje vidi rešitev, Perš opozarja, da so pristojnim institucijam velikokrat ponudili pomoč, saj bi nekdo, ki ima za seboj npr. 25 let šoferskih izkušenj, veliko lažje in bolje ocenil situacijo na terenu, kot nekdo brez izkušenj. Nek izkušen šofer bo hitro prepoznal vse prevare in tako pomagal policistom pri njihovem delu, pravi Perš. Prav tako opozarja, da bi moral tisti, ki kaznuje, šoferja vprašati, ali se zave, kaj je naredil, ne pa samo izstaviti kazen. Izpostavlja primer Francije, kjer se šoferji ne bojijo policistov, pač pa izkušenih sindikalistov, ki hodijo z njimi na teren.

Tudi pri nas sindikati redno hodijo na teren, a ne kot pomoč policiji, pač pa zato, da naše šoferje obveščajo, kakšne so njihove pravice in kakšna je zakonodaja. "V zadnjih nekaj mesecih smo šoferje zelo opogumili, da tudi delodajalcem povedo, da je dovolj. Da gre za njihov jaz. Do sedaj tega ni bilo," pravi Perš, ki ugotavlja, da to žal ni dovolj. Problem je, ker ni sodelovanja med institucijami, ker ne gredo skupaj na teren in skupaj opozarjajo, je prepričan Perš.

Predpisi so, kazni so tudi visoke, a pritiski na šoferje so močnejši

Perš opozarja, da tovornjakarji delajo v nečloveških razmerah. Ker jih preganjajo časovne omejitve in nemogoče zahteve njihovih delodajalcev, kršijo predpise, ki sicer od njih zahtevajo, da lahko vozijo največ 9 ur na dan, največ 56 ur na teden in največ 90 ur na dva tedna. Prav tako predpisi določajo, da mora šofer na vsakih 4,5 ur vožnje imeti 45 minut odmora.

Kot primer uspešne ureditve prevozništva Perš navaja Francijo. Tam velja zakonodaja, da lahko šofer vikend oziroma 24 ur dela v tujini, 45 ur pa mora delati v domovini. Prav tako zakonodaja določa, da mora šofer takrat prespati v hotelu. "Ne pa da v tej vročini spi v kabini. Enkrat si na mrzlem, enkrat na vročini. Kako se boš v takšnih razmerah sploh spočil," glede nečloveških razmer, v katerih delajo šoferji, opozarja Perš.

Prepričan je, da bi se ogromno še lahko naredilo, a žal samo ena institucija tega ne more storiti. Izpostavil je dobro sodelovanje s prometnim inšpektoratom in opozoril, da tudi oni vsega tega ne morejo rešiti. Zato bi bilo po njegovem mnenju nujno, da se med seboj institucije povežejo. "Treba je iti skupaj na teren in zadeve skupaj reševati."

Šofer ob prijavi tvega, da bo kaznovan

Kot pravi, višina kazni ni problem, saj so po novi zakonodaji kazni v Sloveniji dovolj visoke. Imamo pa premalo prometnih inšpektorjev, opozarja. V tujini imajo zadeve zakonsko urejene tako, da v primeru, če šofer policiji prijavi, da nekaj ne odgovarja na njegovem tovornjaku, ne bo plačal kazni. Pri nas pa so zadeve urejene tako, da so šoferji stisnjeni v kot. Zakonodaja je takšna, da šoferji, če ugotovijo, da ima njihovo vozilo tehnične pomanjkljivosti, z vozilom ne smejo na pot ali jo nadaljevati. Delodajalca morajo opozoriti, da pomanjkljivosti odpravi. "Ta pa jim bo rekel. Tvoja naloga je, da voziš. Ti vozi, bom že jaz kazen plačal. Če se pa kaj zgodi, si pa ti soodgovoren, ker te je on silil v prekršek. Skregano z logiko," je prepričan Perš.

Usodne napake narejene pod pritiski

Mobing nad delavci, neizplačevanje osebnih dohodkov, neplačevanje prispevkov, vse to je šlo čez mejo, opozarja Perš. Imajo primere, ko delodajalci delavcem tudi po pol leta ne izplačujejo dohodkov. Razmere so alarmantne, sindikat pa mesečno zaradi različnih težav pokliče okoli 150 voznikov. In pod takšnimi pritiski šoferji delajo usodne napake, opozarja Perš in dodaja, da je Slovenija raj za magnete. Večina šoferjev, ki prihaja k nam, namreč goljufa, saj se ne boji nadzora. In v tem je problem, je prepričan Perš.

Marko Tanasić iz ZSSS opozarja, da je konkurenca med avtoprevozniki ostra. "Drug drugemu kradejo delo in stranke ter si znižujejo ceno," opozarja in dodaja, da to nizko ceno številni delodajalci nato prenesejo na svojega delavca. Tako jim postavljajo praktično nemogoče zahteve. Tovor morajo v najkrajšem času prepeljati na cilj, kaj to pomeni za šoferja, pa delodajalca ne zanima, še opozarja. Delodajalec je v tekmi s konkurentom pripravljen narediti vse, tudi poravnati različne kazni, samo da bo izpolnil naročilo. Breme odgovornosti prelaga na delavca in ne razmišlja, kako usodne bodo posledice.

Javni poziv vladi: ukrepajte in zagotovite sredstva za celovit nadzor nad prometom

ZSSS po tragičnih dogodkih na naših cestah vlado in pristojna ministrstva poziva, naj čim prej ukrepajo in zagotovijo dodatna finančna sredstva in kader za nadzor nad prometom v Sloveniji. Opozarjajo, da je potrebno izvajati celovit nadzor nad prometom, saj se bo le tako zagotovilo varno vožnjo. Dodatna finančna sredstva se naj med drugim zagotovijo za primerno plačane kadre, opravljanje nadzora tovornih vozil in kombijev na vstopnih postajah v državo ter preverjanje stanje voznega osebja z vidika obveznih počitkov. Za pripravo informativnega materiala v več jezikih z opozorili o ustrezni opremljenosti vozil, spoštovanjem zakonsko določenih počitkov ter navodili, kako ravnati v primeru nezgode. Prav tako opozarjajo, da je potrebno zagotoviti sredstva za ustrezno zaščito tistih, ki sodelujejo pri reševanju v nezgodi, saj po nesrečah ostajajo sami s svojimi travmami. Denar pa je potrebno zagotoviti tudi za uvedbo rednega izobraževanja in postopka preverjanja znanj s področja ravnanja v prometu.

Nadzor: več kot tretjina tovornjakov preobremenjenih

Da je Slovenija očitno res dežela, kjer se da goljufati in pridobiti kakšno dodatno uro, kaže tudi policijska statistika. Policijski nadzor voznikov tovornih vozil na naših cestah je pokazal, da jih je bilo leta 2013 več kot tretjina preobremenjenih oziroma pretežkih. Prav tako policija opozarja, da veliko od voznikov ne upošteva obveznih počitkov in vozijo preutrujeni. Veliko je tudi kršitev tehnične brezhibnosti vozil.

Tudi policija je mnenja, da je ključen pri odkrivanju kršiteljev nadzor, ki je po njihovem mnenju učinkovit. Podatki o nadzoru še razkrivajo, da je več kršiteljev med tujimi vozniki. V letu 2013 je policija namreč obravnavala 1233 kršitev slovenskih prevoznikov in 1847 kršitev tujih prevoznikov.

Glede na gospodarsko stanje in razmere v državi tretjega voznega pasu še dolgo ne bo, prav tako raznih Darsovih zapor zaradi vzdrževalnih del na cesti ne bo konec. Slovenija še naprej ostaja tranzitna država, z vstopom Hrvaške v EU pa se je tovorni promet na naših cestah še povečal. Imamo nekaj možnosti, ena od teh pa je, da se institucije med seboj vendarle povežejo in izboljšajo nadzor nad tovornjakarji, še posebej nad tujimi. Ko bomo končno poskrbeli za učinkovit nadzor, bo potrebno poskrbeti še, da ne bodo kaznovani le šoferji, pač pa bodo ustrezno visoke kazni doletele tudi delodajalca, ki je delavca prisilil v prekršek.