Slovenija

Sodniki se ukvarjajo sami s sabo

Ljubljana, 05. 11. 2003 00.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min

Nemški svetovalec za modernizacijo slovenskega sodstva ugotavlja, da v zadnjih letih ni nikakršnega napredka pri spremembi miselnosti slovenskih sodnikov.

image (28)
image (28) FOTO: 24ur.com

Ob zaključku drugega Twinning projekta za modernizacijo sodstva je predpristopni svetovalec iz Nemčije Norman Manfred Doukoff povedal, da je bilo v okviru projekta doseženih veliko uspehov, nikakršnega uspeha pa ni bilo pri spremembi mentalitete slovenskih sodnikov.

"Slovenski sodniki se, tako kot sicer marsikateri sodnik v Evropi, ukvarjajo predvsem s tem, da ščitijo svoje privilegije in plačila. In to kljub temu, da slovenski sodniki ne samo v primerjavi z drugimi slovenskimi delojemalci, temveč tudi v evropski primerjavi, zelo dobro zaslužijo," je kritičen Doukoff, ki opozarja, da se v primeru, če bo taka mentaliteta našla posnemovalce, ne bo mogoče izogniti resnim problemom v državnem proračunu. "Država pač ni samopostrežna trgovina," je še dodal Doukoff.

Twinning projekt sodelovanja z Nemčijo je oblika strokovne pomoči, ki jo financira Evropska komisija in vključuje svetovanje predpristopnega svetovalca, in sicer na temo organizacija in delovanje pravosodja ter modernizacije pravosodnega sistema. Minister za pravosodje Ivan Bizjak je ob zaključku projekta dejal, da je Slovenija s tako zunanjo asistenco dobila dodatno analizo stanja in vzrokov za pomanjkljivosti v sodnem sistemu ter primerjalna strokovna izhodišča.

Spremembe, ki so jih predlagali sodniki, so nekvalitetne

Tudi osnutek novele zakona o sodniški službi, ki ga je predložila skupina visokih slovenskih sodnikov, je po mnenju predpristopnega svetovalca, sicer tudi sodnika, grenko razočaranje. "Pa ne le zaradi slabe obrtne kakovosti, temveč predvsem zaradi zasnove, ki je obrnjena nazaj: spet gre pri osnutku samo za izboljšanje delovnih pogojev, zlasti plačevanja sodnikov," je kritičen Doukoff.

Med uspehe projekta Doukoff šteje med drugim spremembe zakona o delovnih in socialnih sodiščih z uvedbo zamudne sodbe in prenovo pravnih sredstev, spremembe zakona o kazenskem postopku z uvedbo kaznovalnega naloga in uvedbo sodnih pomočnikov. Na področju izobraževanja in izpopolnjevanja sodnikov se je na seminarjih in delavnicah tako sodnikom, tožilcem, uradnikom, itd. po mnenju Doukoffa posredovalo ne le novo strokovno znanje; seznanjeni so bili tudi z modernimi koncepti izobraževanja odraslih. Sicer pa je po mnenju predpristopnega svetovalca Slovenska pravosodna akademija, ki jo predvideva načrtovana novela zakona o sodiščih, "potratna stranpot".

Ministrstvo ni problem, problem je v pravosodju

Kljub kritikam na račun slovenskega sodstva, ki jih je Doukoff izrekel ob svojem odhodu, pa svetovalec pravi, da so s projektom veliko dosegli; pravosodno ministrstvo je po njegovem mnenju dajalo vedno podporo in kot kaže problemi v sodstvu ležijo izven ministrstva. Na novinarsko vprašanje, koliko je prvi sodnik v državi (predsednik vrhovnega sodišča Mitja Deisinger, ki se poteguje še za en mandat) odgovoren za sodne zaostanke, je Doukoff dejal, da mora biti predsednik vrhovnega sodišča drugim za vzgled. Biti mora dinamičen, ne sme se izogibati reševanju jasnih vprašanj. "Slovensko sodstvo ni v slabem položaju, vendar pa tudi ni v položaju, da bi se nekdo naslonil nazaj v naslonjaču in počival," pravi Doukoff in dodaja, da mora predsednik vrhovnega sodišča opraviti stvari, ki še niso bile opravljene.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.