Stavka okrepila enotnost sodnikov

Slovenski sodniki so danes zaključili tridnevno opozorilno stavko, ki se ji je po podatkih stavkovnega odbora pridružilo 862 od 1095 sodnikov. Stavkovni odbor je stavko ocenil kot neuspešno, ker niso dobili ponudbe vlade, ki bi se približala ali pa izpolnila stavkovne zahteve. Ob tem so poudarili, da je stavka še okrepila enotnost sodnikov. Po mnenju stavkovnega odbora stavka ni bila uspešna glede izpolnitve stavkovnih zahtev, je pa jasno opozorila na problem spoštovanja odločbe ustavnega sodišča. Vladna ponudba je po besedah predsednice stavkovnega odbora Janje Roblek vsebovala nekaj povsem drugega, na kar se stavkovne zahteve sploh niso nanašale.

Med 9. in 11. junijem je bilo zaradi opozorilne stavke po podatkih stavkovnega odbora preklicanih 1099 narokov, javnih sej in sej senatov, kar nekaj narokov pa sploh ni bilo razpisanih zaradi zgodnje napovedi stavke. Roblekova je še pojasnila, da so kljub stavki v nujnih zadevah sodniki opravili 231 obravnav.

Nadaljni ukrepi?

Stavkovni odbor že pripravlja predloge nadaljnjih ukrepov, o katerih bodo v petek na izrednem občnem zboru odločali člani Slovenskega sodniškega društva. Kot možnosti je predsednica odbora omenila delo le v predpisanem obsegu, poziv sodnikom k odpovedi pogodb o dodatnem delu, sledi pa lahko tudi znižanje obsega dela in nesodelovanje v organih, kamor so bili sodnikov imenovani.

Če bodo stavkajoči sodniki predlog podprli, naj bi od 1. julija do izpolnitve zahtev sodniki delali samo toliko, kolikor jim predpisujejo merila sodnega sveta, je pojasnil član stavkovnega odbora in vrhovni sodnik Aleksej Cvetko. Sodniška stavka naj bi v taki intenziteti trajala do 1. oktobra, kasneje pa naj bi jo še zaostrili. Zaostrovanje stavke se bo tako začelo še pred sodnimi počitnicami, ki so med 15. julijem in 15. avgustom.

Pred predsedniško palačo shod

Pred predsedniško palačo je zadnji dan opozorilne stavke sodnikov potekal shod z naslovom Revolucionarni udar skorumpirane sodne oblasti. Udeleženci so opozorili tudi na opustitev dolžnosti predsednika Danila Türka in predsednika državnega zbora Franceta Cukjatija glede ''nezakonitosti stavke sodnikov''. Posebej so poudarjali pomen politične in moralne odgovornosti oblasti in sodnikov za enakopravnost državljanov pred zakonom. V prvi vrsti jih motijo plače, ki so glede na ''sabotiranje in neizvajanje dela s strani sodnikov že tako ali tako previsoke'', prav tako menijo, da zaostankov ne bi smelo biti, saj ''je sodnikov preveč''. Med stavko sodnikov so pogrešali še odziv odgovornih, kot sta na primer Türk in Cukjati, ''ki sta dopustila nezakonito stavko''. Prepričani so, da javni uslužbenci ne smejo stavkati, ''lahko se le pogajajo o plačah''. Šli so še dlje – opozorili so tudi na veliko število samomorov v Sloveniji. ''Tudi sodne odločbe so krive za marsikateri samomor,'' so prepričani.

Poleg vsega ugotavljajo tudi, da ''če sodna oblast stavka, potem stavka proti vrhovni oblasti, katere del je, kar pomeni, da stavka proti sama sebi''. ''V deželi, kjer je lahko policija kot izvršilna oblast stavkala, kjer lahko sodniki kot sodna oblast stavkajo, je mnogo več kot nekaj krepko narobe. Spominja na prejšnjo Jugoslavijo, kjer smo imeli bajno inflacijo, par-nepar sistem, bencinske bone, pa kave, pralnega praška, olja ni bilo,'' so zapisali na transparentu. ''Slovenci, ustavimo nesmisle v naši državi, organizirajmo se v strokovno oblast, ki ne bo odvisna od ljudske neumnosti,'' so dodali.

Zalar: Sodnikov je preveč

V točki, ko trdijo, da je sodnikov preveč in ''to vsaj za tretjino'', se z njimi strinja tudi predsednik odbora LDS za pravosodje Aleš Zalar. Po njegovih besedah je v Sloveniji 55 sodnikov na 100.000 prebivalcev, v Avstriji pa le 22 do 23 sodnikov na 100.000 prebivalcev. Dejal je še, da se LDS zavzema za uvedbo sistema enoletnega obveznega usposabljanja kandidatov za sodnika. Sedanji sistem, ko dobi sodnik trajni mandat brez usposabljanja, je nepremišljen, je zatrdil. Šola za sodnike bi morala biti avtonomna šolska institucija, ki bi bila pod okriljem Vrhovnega sodišča ali pod okriljem sodnega sveta, ne pa pod okriljem izvršilne oblasti, je poudaril predsednik. Priznal je še, da se sodnikov ne more "odpustiti čez noč", zato predlaga postopno zmanjševanje.