Janja Roblek pravi, da bodo storili vse, da stavke ne bi bilo. (Foto: POP TV)

Sodniki so uresničili grožnjo. Sredi junija bodo pripravili dvodnevno opozorilno stavko. Kot je na izredni seji sklenil sodniški stavkovni odbor, se bo stavka začela 9. junija od 8. uri in končala 11. junija ob 16.30, je povedala predsednica stavkovnega odbora Janja Roblek.

Sodniki zahtevajo, da se sodniške plače uredijo v zakonu o sodniški službi, da so primerljive s plačami poslancev in ministrov ter se usklajujejo tako, da se ohranja njihova realna vrednost. "Ves čas smo si prizadevali, da se zadeve uredijo na dogovoren način, zato tudi tokrat v okviru napovedi stavke ponujamo roko in predlagamo, da se zaradi sporazumnega reševanja nastalega spora čim prej začno usklajevanja oziroma pogovor o plačah," je dejala Roblekova.

Stavko podpira 73 odstotkov sodnikov, na njihovi strani so tudi tožilci in odvetniška zbornica. Večina obravnav bo odpadla, potekale bodo le najnujnejše. Stavko bodo odpovedali, če bo dogovor z vlado takšen, da bo pomenil zakonsko sistemsko ureditev sodniških plač. Po besedah Roblekove so se pripravljeni pogajati, ali gre za ustrezno umestitev v plačne razrede v zakonu o sistemu plač v javnem sektorju ali pa o ureditvi v zakonu o sodniški službi, vendar pa prednost dajejo slednjemu.

Stavkovni odbor je sprejel tudi izjavo o izvrševanju sodniške funkcije v času stavke, v kateri navajajo zadeve, v katerih bodo sodniki vendarle odločali. Mednje sodijo primeri odvzema prostosti, dežurna preiskovalna služba, dežurna služba v postopku za prekrške, zadeve s področja azila, zadeve, ki so tik pred zastaranjem in podobno. (Foto: Jani Dolinšek)

Sodniki zavračajo obtožbe, da so datum stavke načrtno uskladili z vrhom Evropska unija - ZDA in obiskom ameriškega predsednika Georgea Busha v Sloveniji.

Šturm odločitev obžaluje

Z pravosodnega ministrstva so sporočili, da sodniško odločitev obžalujejo. "Minister za pravosodje je že večkrat povedal, da sodniške stavke ne podpira, saj ne bo doprinesla k ničemur,“ so zapisali in znova spomnili na različne poglede glede zakonitosti stavke. Trdijo tudi, da so storili vse, da bi dogovor dosegli.

Spomnimo. Sredi aprila je pravosodni minister Lovro Šturm sodnikom ponudil začasno rešitev. Tako bi vlada letos za odpravljanje sodnih zaostankov namenila dodatne tri milijone evrov. To bi pomenilo, da bi med sodnike razdelili šest milijonov evrov. Na ministrstvu trdijo, da bi to v povprečju pomenilo 15-odstotno povišanje plače na sodnika. A je odbor sodniškega društva ponujena soglasno zavrnil. Kot je takrat pojasnila Roblekova, so sodniki ponudbo dojeli kot skrajno podcenjujočo.

Plače v javnem sektorju: Virant pod pritiski

Pod najhujšimi pritiski se je znašel minister za javno upravo Gregor Virant, ki nikakor ne more speljati svoje plačne reforme. Zaradi zadnjih sporov pa je pripravljen celo odstopiti. Prejšnji teden je namreč vlada mimo dogovora s sindikati spremenila novelo zakona o plačah v javnem sektorju. Ta po novem vojakom zagotavlja plačo, vezano na položaj in ne na izobrazbo ter jih tako postavlja v privilegiran položaj. To naj bi izsilil obrambni minister Karl Erjavec, ki ga podpira tudi premier Janez Janša. Zato pa so na nogah učitelji, cariniki, policisti in vsi ostali, za katere velja, da imajo v primeru neustrezne izobrazbe na delovnem mestu pač nižjo plačo. Podpis kolektivne pogodbe za javni sektor je odpadel, vodja sindikalne pogajalske skupine Doro Hvalica pa je bil jasen: kriva je vlada.