Slovenija

'Sodnica te sprašuje nemogoče podrobnosti, ponovno čutiš vse bolečine, udarce'

Ljubljana, 29. 04. 2015 06.30 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 4 min
Avtor
Saša Senica
Komentarji
0

Tako predsednica sodniškega društva Janja Roblek kot varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer se strinjata, da so postopki v primerih nasilja mučni, a morajo biti natančni in podrobni, da se lahko dokaže krivda.

Predstavili smo vam eno izmed zgodb žensk, ki se vrtijo v začaranem krogu nasilja. Za marsikatero je velik korak že ta, ko zapustijo nasilneža, a to je le prvi korak. Izkaže se, da sledijo dolgotrajni postopki tako v kazenskih, odškodninskih kot ločitvenih zadevah.

Naša sogovornica je opisovala, kako je moral vedno znova podoživljati nasilje. ''Vse sem ponovno čutila, vse bolečine, udarce, modrice. Spet si po tem ves pobit in psihično na tleh. Ob vsakem spominu, ki ni točno določen, te odvetnik nasprotne strani stisne v navzkrižnem izpraševanju. Sodnica te sprašuje nemogoče podrobnosti. Ko si živčen, pa tudi v solzah in žalosten, se ti posmehljivo namrdne in že si spet se počutiš, kot da te je nekdo udaril z macolo,'' je opisala in dodala, da je mučno tudi ponavljanje izpovedi različnim organizacijam. Poudarila je še, da se postopki vlečejo v nedogled.

Slovensko sodniško društvo predlagalo enkratno pričanje

Janja Roblek
Janja Roblek FOTO: POP TV

Predsednica Slovenskega sodniškega društva sodnica Janja Roblek je za 24ur.com pojasnila, da je društvo ''različnim ministrstvom že predlagalo spremembe zakonov, kjer bi bilo določeno, da se žrtev nasilja, še zlasti, če je to otrok, ustrezno strokovno zasliši le enkrat''. 

''To zaslišanje bi se posnelo in bi se lahko uporabilo v vseh nadaljnjih postopkih (kazenskih, civilnih, nepravdnih, itd.). Tako ne bi bilo treba žrtve nasilja v vsakem postopku vedno znova zasliševati, kar je nedvomno naporno, saj žrtev vsakič znova podoživlja nasilje. Na nujnost spremembe opozarja tudi varuhinja človekovih pravic, tudi številne nevladne organizacije, vendar na zakonodajnem področju za zdaj še ni prišlo do sprememb,'' je dodala Roblekova.

S prijavo se začne pot številnih postopkov

Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer je poudarila, da se za žrtve nasilja s prijavo zagotovo začne pot številnih postopkov, tudi sodnih. ''Kaznivo dejanje družinskega nasilja je namreč obdolžencu treba dokazati onkraj vsakega dvoma, zaradi česar je natančno pričanje oškodovancev nujno. Ker običajno tečejo še drugi postopki, je seveda pot oškodovancev daljša. Če sodišče oceni, da se postavi izvedenca, mora oškodovanec ali oškodovanka še k njemu. Vse to podaljšuje postopke in agonijo žrtev. Vsekakor pa bi moralo biti prvo sodno zaslišanje, običajno v preiskavi, tako natančno, da na glavni obravnavi ne bi bilo treba začeti vsega od začetka. Žal se dogaja tudi to,'' je pojasnila za 24ur.com in dodala, da imajo žrtve vsekakor možnost pričanja brez prisotnosti obdolženca.

Vlasta Nussdorfer
Vlasta Nussdorfer FOTO: Damjan Žibert

Izobraževanja za sodnike

Roblekova razume našo sogovornico, da je zaslišanje sodnice štela, kot da jo sprašuje ''nemogoče podrobnosti'', saj je podoživljanje stresno in občutljivo, a sodniki so dolžni dejansko stanje v celoti raziskati.

''Sodniki imamo izobraževanja, žal šele v zadnjem času, kjer obravnavamo tudi to, na kakšen način opraviti zaslišanje, da bo zadeva izpeljana strokovno korektno, da bodo ugotovljena vsa pravno relevantna dejstva, kar je bistvo vsakega sodnega postopka ter da bo hkrati zaslišanje in celotna glavna obravnava potekala tako, da bo žrtev spoštovana kot stranka postopka.''

Takšnim obravnavam se zdaj ni mogoče izogniti

Na sodniškem društvu pritožb zaradi neprimernih odzivov sodnikov v zvezi s postopki, kjer se obravnava nasilje v družini ali nad ženskami, niso prejeli.
Dodala je še, da so ti postopki zelo čustveni, še zlasti žrtve pa so občutljive na vsako kretnjo sodnika, tožilca ali odvetnika, zato je potrebno v teh postopkih tudi na ta del vodenja obravnave biti pozoren. ''Sodniki smo zavezani v vsaki konkretni zadevi ravnati skladno z določili ustave, zakonov ter mednarodnih dokumentov, zlasti ratificiranih mednarodnih konvencij in hkrati z ustrezno empatijo in spoštovanjem do vseh udeležencev v sodnih postopkih. Zavedamo se, da so takšni postopki, kjer se raziskovanje okoliščin nasilnega dogodka ponavlja, stresni in zagotovo se žrtve nasilja čutijo prizadete, vendar se, dokler je postopek takšen, kot je določen v postopkovnih zakonih, obravnavam, kot tečejo zdaj, ne bo mogoče izogniti. Ne gre za nezaupanje sodnika, pač pa za njegovo dolžnost vsestransko raziskati dejansko stanje. Seveda mora sodnik v takšnih primerih ravnati v skladu z zakonom ter tudi z ustrezno mero takta in empatije.''

Procesi bi morali potekati hitro

Varuhinja človekovih pravic je nadaljevala, da mora ''vsak sodnik svoje delo opraviti strogo profesionalno, pa tudi povsem nepristransko. V vodenju glavne obravnave ne sme biti nihče deležen opazk ali neprimernega komentiranja s strani sodnika. Sodniki bi morali biti v zadevah družinskega nasilja posebej specializirani. Procesi bi morali potekati hitro''.

Tudi Roblekova se strinja, da je pomembno, da postopki potekajo hitro in brez odlašanja, a vsak postopek terja svoj čas, da se vse okoliščine primera natančno ugotovijo.

Pojasnila je, da obstaja več različnih postopkov, ki potekajo po različni zakonodaji. Ugotavljanje kaznivega dejanja nasilja v družini poteka po pravilih zakona o kazanskem postopku, odškodninski postopki tečejo po zakonu o pravdnem postopku, spet tretji so postopki po zakonu o preprečevanju nasilja v družini, pa izdaje začasnih odredb po pravilih zakona o izvršbi in zavarovanju, je naštela Roblekova. Postopkov tako ni mogoče združiti v enega.

  • image 4
  • image 5
  • image 6
  • image 1
  • image 2
  • image 3