V času opozorilne stavke bodo stranke med uradnimi urami lahko opravile vsa dejanja, ki ne zahtevajo prisotnosti sodnika. (Foto: POP TV)

Več kot 80 odstotkov slovenskih sodnikov stavka. Ogorčeni so nad ''aroganco oblasti'', ki jim ne priznava pravice do primerne plače. V Sloveniji se namreč oblast deli na sodno, izvršno (vlada in predsednik države) in zakonodajno (državni zbor), odločba Ustavnega sodišča pa nalaga, naj bodo plače funkcionarjev vseh vej oblasti primerljive. Sodniki zato zahtevajo, naj bodo plače primerljive z ministrskimi in poslanskimi, vendar pa vlada na njihove zahteve ne pristaja.

Minister za javno upravo Gregor Virant je prepričan, da imajo sodniki dovolj visoke plače. Izpostavil je, da so primerljive z zdravniškimi. Virant meni, da sodniki s stavko ne bodo izsilili rešitev, ki bi jih kakor koli privilegirale. "Zaradi stavke se tudi ne spreminja stališče vlade, da so sodniki ustrezno umeščeni v plačni sistem, saj so razvrščeni od 40. do 57 . plačnega razreda," je še povedal Virant.

Virant je še poudaril, da so sodniki "nedvomno in nesporno del javnega sektorja, ker so plačani iz javnega denarja in ker opravljajo javne storitve". Kot je še dejal, imajo sodniki primerljive plače s zdravniki.

Predsednica Slovenskega sodniškega društva in stavkovnega odbora Janja Roblek mu je odgovorila, da sodnikov ne moremo primerjati z zdravniki, Virant pa se je odzval z besedami, da bi bilo njemu v čast, če bi ga kdo primerjal z nevrokirurgom.

Dejstvo pa je, da lahko nevrokirurg po opravljenem delu v na primer kliničnem centru služi naprej v zasebni kliniki, medtem ko sodnik zaradi nezdružljivosti funkcije popoldanskega dela ne sme opravljati.

Trnova pot do sodniškega stolčka

Prav tako je pot do sodniškega mesta dolga in naporna. Ko posameznik, ki bi bil rad sodnik, diplomira na pravni fakulteti, ki velja za eno najtežjih, mora najprej opraviti dve leti pripravništva. Eno leto na sodišču, eno pa na tožilstvu, pri odvetniku, notarju ali v podjetju kot pravnik. Nato se prijavi za pravniški državni izpit, za katerega se mora intenzivno učiti vsaj šest mesecev. Večina kandidatov je v tem času brezposelnih ali pa na neplačanem dopustu, torej se izobražuje na svoje stroške. Pravniški izpit, ki je zelo zahteven, lahko kandidat opravlja največ trikrat. Če mu spodleti, izpita ne opravi nikoli v življenju.

Po uspešno opravljenem izpitu mora imeti kandidat, ki si želi postati sodnik začetnik na okrajnem sodišču, najmanj tri leta delovne dobe, hkrati pa mora čakati, da dopolni 30 let. Nagrada za trud je precej borna – nizka izhodiščna plača je 1.100 evrov neto. Tudi napredovanje je zahtevno: če želi sodnik začetnik postati okrožni sodnik, mora vsaj tri leta uspešno opravljati sodniško funkcijo, višji sodnik devet let, vrhovni pa 15 let. Vseskozi je pod nadzorom tako strank z nadzorstvenimi pritožbami, višjih sodnikov, predsednika sodišča in tudi pravosodnega ministra. Vrhovni sodnik mora biti povrh vsega še potrjen s strani državnega zbora na predlog sodnega sveta.

Tudi zato sodniška funkcija mladih nadobudnih kadrov ne pritegne. Če imajo možnost, kar imajo največkrat boljši pravniki, gredo raje na primer k odvetniku, kjer je začetna plača vsaj za polovico višja kot v sodniških vrstah. Roblekova, ki jo upad sposobnih kadrov zelo skrbi, je citirala nekega uglednega avstrijskega pravnika, ki je dejal: ''Ne smemo se spraševati, ali si lahko država privošči, da bi imeli sodniki dovolj visoke plače, temveč, ali si lahko privošči, da sodnikov ne plača dovolj.'' Sodniki namreč opravljajo zelo občutljivo funkcijo, pri kateri bi morali biti materialno neodvisni, tudi zato, da ne bi bili podkupljivi.

V boj za primerne plače

Nezadovoljni sodniki, ki bodo stavkali tri dni, torej do 11. junija, stavkajo na delovnem mestu. V tem času izvršujejo funkcijo le v najnujnejših zadevah, med drugim v kazenskih in prekrškovnih zadevah, ki so pred zastaranjem, preiskovalni službi, nekaterih vrstah nepravdnih zadev in podobnih nujnih postopkih. Obravnave, razpisane med stavko, veljajo za preklicane samo v primerih, ko je sodišče stranko izrecno obvestilo o preklicu. V nasprotnem primeru vabilo na sodišče velja. In koliko obravnav ima sodnik na dan? Roblekova je odgovorila, da je število obravnav odvisno od zapletenosti primera, področja, ki ga sodnik obravnava, in podobno. Približno pa razpiše od tri do štiri kazenske in osem do deset civilnih obravnav.

Neplačana stavka

Gregor Virant (Foto: POP TV)

"Na žalost z vladne strani še ni nobenega odziva," je dejala Roblekova in dodala, da je stavka uperjena v zaščito pravne države. Za stavkovni odbor bi bila stavka uspešna samo, če bi dobili ponudbo vlade, ki bi se približala ali pa izpolnila stavkovne zahteve. Kljub temu da stavka ni plačana, je to po njenih besedah že precejšen pokazatelj, da se je sodnik pripravljen odreči takemu delu plačila, da pokaže na aroganco oziroma na nedostojen odnos in nespoštovanje ustave in ustavne odločbe s strani drugih dveh vej oblasti. Sodniki se bodo na račun uveljavljanja svojih pravic s stavko namreč odpovedali tridnevnemu zaslužku.

V Kranju protest mlinarja

Sočasno s sodniško stavko pa je bila v Kranju tudi "stavka proti stavki". Nezadovoljni mlinar iz Predoselj Jože Dolhar, ki že osem let čaka na odločitev sodišča za vnovični dostop do vodnih rak, se je dve uri protestno sprehajal pred sodiščem. Poudaril je, da ga predvsem moti zatrjevanje predsednice stavkovnega odbora, da sodniki rešujejo sodne zadeve v skladu z ustavo in zakoni, s čimer se iz lastnih dolgoletnih izkušenj in sodnih rešitev ne more strinjati.