Sodniki bodo tudi menedžerji

Pravosodni minister, ki opravlja tekoče posle, Aleš Zalar se je ob koncu uvajanja sodnega menedžmenta v slovensko sodstvo na vrhovnem sodišču sestal s predsedniki sodišč. "Predsedniki sodišč bodo tako prvič v zgodovini sprejeli poslovne načrte, ki bodo določevali prioritete, roke v katerih bodo zadeve rešene po posameznih pravnih področjih, vzpostavili pa se bodo tudi kriteriji za uspešnost oziroma. doseganje ciljev, učinkovitost, gospodarnost – porabo višine finančnih sredstev na rešeno zadevo. Gre za veliko spremembo, ki bo v prihodnosti vplivala tako na hitrost reševanja zadev kot tudi na porabo proračunskih sredstev s strani sodstva," je pojasnil.

Ob pregledu poslovnih načrtov, ki jih sedaj prvič sprejemajo in bodo objavljeni 1. decembra, so se predsedniki sodišč strinjali, da je za še boljše rezultate dela sodnikov nujno spremeniti sodniško normo, s čimer se strinja tudi Zalar. Predsedniki sodišč so predsedniku sodnega sveta Miru Cerarju predlagali, naj gredo spremembe v smeri, da bi bili programi, ki jih za reševanje nerešenih zadev pripravijo predsedniki sodišč, podlaga za določitev sodniške norme, pri čemer bi vsak program sodni svet tudi formalno verificiral, kar bi vplivalo na bistveno večjo učinkovitost sodnikov. Izkazalo se je namreč, da so sodniške norme neprilagojene zlasti na področju gospodarskih sporov, deloma pa tudi na področju izvršb.

Reforma sodstva je prinesla ločitev strokovnega dela poslovanja sodišča od upravnega, kar pomeni, da je upravljanje postala naloga novih direktorjev sodišč. Z novelo se je tako uvedel nov sodni menedžment, in sicer delitev dela med direktorje in predsednike, ter reorganizacija sodnih okrožij. Upravljanje sodišč so prevzeli direktorji sodišč, ki skrbijo za materialno, tehnično in finančno poslovanje sodišč, odločajo o kadrovskih zadevah, zagotavljajo varnost na sodišču, medtem ko predsedniki sodišč načrtujejo in odgovarjajo za poslovanje sodišč. Taka razdelitev prinaša osredotočenje dela predsednikov sodišč predvsem na strokovni del, saj lahko od zdaj večjo pozornost namenijo zagotavljanju ukrepov za učinkovito delo sodnikov, kar obenem prispeva k učinkovitejšemu delovanju sodišč in zmanjšanju sodnih zaostankov, poudarjajo na pravosodnem ministrstvu.

Pomembna novost "predsednikova plošča"

Predstavili so tudi veliko novost – informacijski portal poslovnega obveščanja, imenovan predsednikova plošča. Gre za prenos dobrih praks iz poslovnega sveta na področje javne uprave, orodje, ki ga imajo predsednik in vodstvo sodišča na voljo za upravljanje sodišča. Njegov namen pa je izboljšanje upravljanja poslovnega (sodnega) sistema, spremljanje poročanja v sodnih postopkih glede na kadre, gibanje zadev, zaostanke, storilnost, kakovost in tako dalje.

Portal bo predsednikom sodišč omogočal nadziranje reševanja vsake zadeve pri vsakem sodniku, saj omogoča opozarjanje na približevanje zastaralnih rokov, na prekoračitve časovnih standardov, ki jih določa zakon, in časovnih standardov, ki jih določa poslovni načrt sodišča. Mogoče bo časovno spremljanje posameznih faz poslovnega procesa, kar bo omogočilo tudi boljše načrtovanje in razporeditev zadev, spremljanje starosti rešenih in nerešenih primerov.

Tako se na eni strani uvaja bistveno strožji nadzor predsednikov sodišč nad delom sodnikov, kar bo posledično predsedniku sodišča omogočilo, da bodo cilji iz poslovnega načrta ob koncu leta tudi doseženi, na drugi strani pa se na osnovi zakona krepi tudi odgovornost predsednikov sodišč. Če takšni rezultati dve leti zapored niso doseženi, namreč preneha mandat predsedniku sodišča.