Bratuškova po objavi izpisa pogovorov: Magnetogram ni objavljen v celoti, nisem se predlagala sama

Vlada je po odločitvi upravnega sodišča posredovala magnetogram seje vlade, na kateri je ta obravnavala kandidate za člana Evropske komisije. Končno postaja jasno, kako je Alenka Bratušek postala kandidatka za evropsko komisarko. Tedanja premierka v odhodu je s temi besedami začela sejo: "Pred vami je predlog, da RS na moj predlog pošlje v Bruselj tri imena - to so mag. Tanja Fajon, g. Karel Erjavec in mag. Alenka Bratušek," je zapisala.

Celoten izpis dobesednega zapisa 69. redne seje Vlade Republike Slovenije je v priponki na koncu članka. 

Njenemu predlogu so sledili odzivi prisotnih na seji. Gregor Virant je bil ostro proti: "Mislim, da je v nasprotju z elementarnimi standardi politične in človeške kulture, da se nek postopek izpelje na takšen način, da nekdo v vlogi predsednika vlade samega sebe predlaga in izvoli za kandidata za evropskega komisarja. / ... / Meni se zdi to nedostojno in nekulturno."

Tedanji minister za kmetijstvo Dejan Židan je poudaril, da so se znašli v težki situaciji, a da bo sam predlog podprl, saj da ta vsebuje tudi Tanjo Fajon, katero sam vidi v vlogi komisarke. Virant je nato dogajanje označil za kadrovsko farso in zapustil sejo. Tedanji finančni minister Uroš Čufar in minister za infrastrukturo Samo Omerzel sta izrazila razočaranje, da se niso uspeli toliko zediniti, da bi v Bruselj poslali le eno ime. Kljub temu sta se strinjala s predlogom Bratuškove.

"Moramo dosti jasno izraziti, da mi kot vlada predlagamo tudi predsednico vlade," je minister za gospodarstvo Metod Dragonja izpostavil problematiko v zvezi s predlogom. Dodal je, da je predlog nek komrpomis v dani situaciji, zato je tudi on predlog podprl.

Bratuškova je tako vprašala, če je treba o predlogu glasovati. Kot je dejala, bi bilo morda korektno, da se iz glasovanja - glede na to, da je sama na listi - izvzame. V razpravi je pozvala ministre, naj povedo, če imajo s tem težavo.

Člani vlade so se tako preko predloga predstavnice službe vlade za zakonodajo Ksenije Mihovar Globokar najprej strinjali, da se bodo z listo kandidatov, ki da jo je predlagala "magistra Alenka Bratušek in ne predsednica vlade", samo seznanili in ne glasovali.

Židan je predlagal, da predlog v Bruselj posreduje generalni sekretariat, tako pa da tudi ne bo niti pravne dileme, da Bratuškova glasuje o tem, da je seznanjena s tem, da se je predlagala. S tem se je strinjal tudi minister Roman Jakič.

Vendar pa je bil končni sklep tak, da se vlada s predlogom seznani in obenem pooblasti stalnega predstavnika pri Evropski komisiji Rada Genoria, naj predlog posreduje pristojnim institucijam EU, ter da vlada s predlogom seznani DZ.

Bratuškova je, kot sledi iz magnetograma, med ministri na koncu preverila, ali morajo o tem glasovati, in ugotovila, da ne.

Minili meseci skrivanja pred javnostjo

Novinar in zdajšnji urednik 24ur.com Denis Oštir je tedaj nemudoma zahteval objavo magnetograma sporne seje, a vlada Alenke Bratušek je to označila za zaupno, kar je sprožilo polemike. 21. oktobra 2014 je nato informacijska pooblaščenka odločila, da podlage za skrivanje magnetograma ni in da ima javnost pravico izvedeti, kaj se je na seji dogajalo.

Pooblaščenec je takrat vladi, ki jo je takrat že vodil Miro Cerar, z odločbo naložil, da mora v 31 dneh magnetogram omenjene seje posredovati novinarju, a je vlada sprožila upravni spor.

Upravno sodišče je po dolgih mesecih pritrdilo odločitvi Informacijskega pooblaščenca iz oktobra 2014, da mora vlada prosilcu posredovati magnetogram seje vlade, na kateri je ta obravnavala kandidate za člana Evropske komisije. Iz ocene vlade ne izhaja, kakšne škodljive posledice bi nastale za varovan interes, če bi bil dokument dostopen javnosti, so pojasnili pri informacijskem pooblaščencu. 

Iz pisne ocene škodljivih posledic pa obenem ni izhajalo, kakšne škodljive posledice bi nastale za varovan interes, če bi bil dokument dostopen javnosti.

Prav tako po mnenju sodišča v obravnavanem primeru ni podana izjema notranjega delovanja, ker zavezancu v postopku ni uspelo izkazati, kako bi razkritje konkretnega magnetograma lahko vplivalo na nadaljnje delovanje vlade in kakšne motnje njenemu delovanju bi nastale zaradi razkritja tega dokumenta, je pojasnila informacijska pooblaščenka.

Sodišče je po njenih navedbah v sodbi še zapisalo, da vprašanja o tem, kateri zapisi sej vlade so javnosti dostopni in kateri ne, ne more urejati poslovnik vlade v smislu, da bi spreminjal ureditev v zakonu o dostopu do informacij javnega značaja. Pri informacijskem pooblaščencu upajo, da bo vlada sledila stališču upravnega sodišča in prosilcu posredovala zahtevani magnetogram.

Odziv Bratuškove na objavo magnetograma:

"Nikakršnih težav nimam z objavo konkretnega magnetograma in vseh informacij, ki jih vsebuje. Sama sem vedno stala za svojimi besedami, ki so bile izrečene tudi na seji vlade. Prav tako nisem nikoli skrivala, da sem bila pod gradivo, ki smo ga obravnavali na seji vlade, podpisana sama, saj so bila na ta način pripravljena in podpisana vsa gradiva KPV.

Vendar pa moram opozoriti, da magnetogram ni objavljen v celoti. Takratna vlada je namreč sprejela dopolnitev magnetograma za enega izmed delov pogovorov, ki ni bil razločen in ne vidim razloga, da vlada dr. Mira Cerarja te dopolnitve ni objavila. Še vedno trdim, da se za komisarko nisem predlagala sama, v Bruselj smo poslali seznam treh imen, ki je bil usklajen s koalicijskimi partnerji, imena so predlagale stranke.

Kljub vsemu pa se mi zdi, da magnetogrami sej vlad ne bi smeli biti javni, saj je delo vlade zaradi tega oteženo. Seja vlade je po mojem mnenju prostor za iskreno in odkrito izmenjavo mnenj brez pritiska medijev. Tako pa se sprejemanje odločitev premakne v druge kroge in postane manj transparentno."

Upravno sodišče je sicer nedavno odpravilo tudi akt Komisije za preprečevanje korupcije (KPK), ki se je nanašal na kandidaturo nekdanje premierke. Kot je Bratuškova v petek pojasnila na novinarski konferenci, ji je bila narejena nepopravljiva osebna in politična škoda.

Če je sporno to, da je na seji tudi sama sodelovala, je po njenih ocenah sporen tudi izbor sedanje evropske komisarke Violete Bulc, ki jo je na dopisni seji izbrala vlada Mira Cerarja. V vladi so sicer tedaj zatrdili, da se je Bulčeva iz glasovanja izločila, kar pa po besedah Bratuškove v skladu s poslovnikom vlade na dopisni seji ni mogoče.

Vlada ne jamči za verodostojnost magnetograma

Aktualna vlada slovenskega sedanjega premierja Mira Cerarja je sicer danes ob objavi izpisa sporočila, da vlada sama ali njen posamezen član magnetograma ne potrjuje in ne preverja korektnosti zapisa ali jamči za njegovo verodostojnost.