Sodnica verjame, da naj bi Rop podatke pridobil od novinarja, zato ti niso bili tajni

Leta 2013 je bil nekdanji slovenski premier Anton Rop spoznan za krivega izdaje tajnih podatkov, ker je leta 2007, ko je bil poslanec, takratnemu novinarju RTV Slovenija Vladimirju Vodušku razkril, da naj bi se pred slovenskimi parlamentarnimi volitvami leta 2004 predsednik SDS Janez Janša in nekdanji predsednik hrvaške vlade Ivo Sanader dogovarjala o incidentih v Piranskem zalivu ter da o teh dogovorih obstajajo prisluhi.

Vrhovno sodišče je pozneje razveljavilo obsodilni sodbi, nato je letos steklo ponovno sojenje Ropu. Večji del slednjega je potekal za zaprtimi vrati, vključno z današnjo zaključno besedo tožilca Luke Viranta, ki je za Ropa predlagal plačilo 10.000 evrov denarne kazni.

Sodnica verjame, da Rop ni mogel neposredno razkrivati tajnih podatkov

V ustni razglasitvi sodbe je sodnica Ana Testen danes povedala, da gre verjeti Ropu, da je podatke o domnevnih pogovorih med Janšo in Sanaderjem dobil od Praprotnika (ta pa naj bi jih dobil naključno od neznanega telovadca na Golovcu), v tem primeru pa Rop ni mogel neposredno razkrivati uradnih podatkov.

Posredno je bila kritična do obtožnega akta tožilca. Podobno kot Ropov zagovornik Emil Zakonjšek v zaključni besedi je namreč opozorila, da obtožni predlog nima oznake, da vsebuje tajne podatke. Nenavadno je, da se nekoga preganja zaradi izdaje tajnih podatkov, istočasno pa obtožni predlog nima takšne oznake, je dejala.

Rop po njeni oceni s svojim dejanjem tudi ni povzročil nobene škode, kljub temu da je Hrvaška potem, ko je zadeva prišla v javnost, Sloveniji poslala diplomatsko noto, v kateri naj bi jo opozorila, da bodo Ropove besede vplivale na odnose med državama. Protestna nota po oceni sodnice sama po sebi še ne predstavlja škodljive posledice.

Strinjala se je tudi z mnenjem Ropovega zagovornika, da je tožilstvo v ponovljenem sojenju obtožni predlog na nek način spremenilo v škodo obdolženca, kar pa po zakonu naj ne bi bilo dopustno.

Danes bi sicer moral na sodišču pričati nekdanji direktor Slovenske obveščevalno-varnostne agencije Iztok Podbregar, a se je po besedah Ropovega zagovornika v pričanju, ki je bilo zaprto za javnost, skliceval na to, da bi se lahko z odgovarjanjem spravil v kazenski pregon.

Zakonjšek je v izjavi po razglasitvi sodbe novinarjem povedal, da je takšno odločitev pričakoval, saj to, kar je novinarju povedal Rop, "ni izdaja tajnih podatkov". "Žal se je to razčistilo šele po desetih letih," je dejal.

Rop je dejal, da je danes zanj kljub vsemu "žalosten dan, saj se je izkazalo, da je bil celoten postopek navadna farsa in da zanj ni bilo nobenih osnov. Rabili smo deset let, da smo to dokazali, vmes pa mi je bila povzročena velika vsestranska škoda," je dejal.

Državni tožilec Virant je na odločitev napovedal pritožbo.

Zaradi dvoma o nepristranskosti obramba dvakrat zahtevala izločitev sodnice

V okviru sojenja so poslušali posnetek telefonskega pogovora med nekdanjim predsednikom hrvaške vlade in predsednikom SDS, s katerim so razpolagali na Sovi. Sodišče je namreč na podlagi dopisa sodnice Testenove od Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (Sova) pridobilo avdioposnetek, ki je označen s stopnjo tajnosti.

Ker sodišče takrat ni imelo opreme, s katero bi bilo po zakonu o kazenskem postopku dovoljeno poslušati ta posnetek, je predsednica sodišča odredila, da bodo posnetek poslušali na sedežu Sove, ki to opremo ima. Obramba je tedaj temu protestirala in dvakrat zahtevala izločitev sodnice zaradi dvoma o njeni nepristranskosti. A sodnica je predlog obrambe po njeni izločitvi zavrnila kot neutemeljenega, saj je šlo po njeni oceni prav za zavlačevanje in spodkopavanje njene avtoritete. Zavrnila je navedbe odvetnika, da mu ni bil omogočen vpogled v dokumente v kazenskem spisu.