Sodišče in tožilstvo vsak na svojem bregu

V pravosodju še vedno odmeva zgodba o odločitvi ptujske in mariborske sodnice, ki sta odvetniku Alešu Rojsu dovolili vpogled v sodni spis, še predno je bila sploh podana kazenska ovadba zaradi domnevno sporne dokapitalizacije Perutnine Ptuj, kar smo razkrili v začetku tedna.

Predsednica Okrožnega sodišča v Mariboru Alenka Zadravec pa je prepričana, da zakon ne določa, da bi se lahko tak vpogled dovolil šele po podani zahtevi za kazenski pregon: "Kot predsednica sodišča sicer ne morem komentirati odločitve preiskovalne sodnice in presojati pravilnost njene odločitve. Presodila je, da je za zahtevo za vpogled v spis podana zakonska podlaga v I. odstavku 128. člena ZKP. Ta namreč določa, da se sme dovoliti vpogled v spis vsakomur, kdor izkaže upravičen interes, III. odstavek te določbe pa, da se sme pregled in prepis posameznih spisov odreči le, če to narekujejo posebni razlogi obrambe ali države, kar pa v obravnavanem primeru ni z ničemer izkazano."

Kdo ne razume zakonodaje – tožilstvo in policija ali sodišče?

Pa poglejmo, kaj še piše v 128. členu Zakona o kazenskem postopku (ZKP): "Da je vpogled v sodni spis možen šele, ko je podana zahteva tožilca za kazenski pregon oziroma, ko preiskovalni sodnik pred izdajo sklepa o preiskavi opravi posamezna preiskovalna dejanja."

Nekdanji vrhovni sodnik Štefan Horvat pa v komentarju ZKP pojasnjuje, da tudi ko gre za osebe, ki imajo upravičen interes za vpogled v spis (kot v konkretnem primeru odvetnik Rojs), je pomembno merilo odločanja o tem, v kateri fazi postopka se zadeva nahaja. "Po najstrožjih merilih se vprašanje obstoja upravičenega interesa presoja v fazi preiskave ... in še – sodišče mora pri tem upoštevati, da pregled in prepis spisa ne smeta biti v škodo kazenskega postopka."

Torej, iz komentarja ZKP ne izhaja, da sodišče o tem sploh lahko presoja že v fazi predkazenskega postopka, še pred podano kazensko ovadbo. Kdo zdaj napačno razume pravno razlago – policija in tožilstvo, kjer so mnenja, da sodišče o vpogledu v spis lahko odloča šele po zahtevi za kazenski pregon ali ptujska in mariborska sodnica ter predsednica mariborskega sodišča, ki so prepričane, da zakon ne določa, kdaj se lahko dovoli vpogled v spis osebi, ki izkaže upravičen interes!? Za komentar smo zaprosili še na Pravni fakulteti, odgovore še čakamo.

Policija ne dovoli pregleda policijskega spisa

Na policiji smo vprašali, v katerih primerih dovolijo vpogled v policijski spis. Predstavnik za odnose z javnostmi Drago Menegalija nam je odgovoril: "Policija v fazi predkazenskega postopka pregleda in prepisa policijskega spisa ne dovoli zaradi interesa preiskave in učinkovite izvedbe predkazenskega postopka. V tej fazi se namreč dejansko stanje preiskovanega dogodka šele ugotavlja, vloge vseh vpletenih oseb še niso dokončno ugotovljene in vsi dokazi še niso odkriti in zavarovani. Policija zbira podatke in dokaze, sestavlja in preverja vse možne verzije glede kvalifikacije suma kaznivega dejanja, vse s ciljem, da bo lahko tožilec na koncu, na podlagi vseh zbranih podatkov in dokazov sprejel oodločitev, ali bo zoper določeno osebo zahteval kazenski pregon."

Ne glede na vse pojasnjeno, kaj se ugotavlja in preiskuje v okviru predkazenskega postopka, pa je predsednica mariborskega sodišča že prepričana, da nihče iz odvetniške pisarne ni osumljenec, saj je v sporočilu zapisala: "Preiskovalna sodnica je ugodila zahtevi Odvetniške družbe Rojs, Peljhan, Prelesnik & partnerji, ker je ocenila, da je ta izkazala upravičen interes za vpogled v spis, saj nihče izmed odvetnikov iz te družbe ni bil osumljenec."

Kaj policija še preverja in preiskuje očitno ni pomembno.

Informacije iz preiskave, ki jih na policiji in tožilstvu ni mogoče dobiti, so očitno na voljo na sodišču

Policija si zakonsko ureditev vpogleda v spis razlaga enako kot tožilstvo: "Zakon o kazenskem postopku določa, da sodišče osebam z upravičenim interesom dovoljuje pregled in prepis sodnega spisa v kazenski zadevi, ko je bila že podana zahteva tožilca za kazenski pregon," pojasnjuje Menegalija in dodaja, da seznanitev s podatki iz policijske evidence kaznivih dejanj pa ureja Zakon o nalogah in pooblastilih policiji. "Ta določa pravico do seznanitve po pravnomočni odločitvi o uvedbi kazenskega postopka. Če ta ni uveden, pa šele po zastaranju pregona."

Na ptujskem sodišču molčijo, v odvetniški pisarni pa so prepričani, da je bila hišna preiskava pri njih neutemeljena

Na Okrožnem sodišču na Ptuju pravijo, da je bil spis odstopljen na mariborsko sodišče, zato zadeve ne želijo komentirati. Podpredsednica sodišča Biserka Rojic pa je zapisala, da mora sodišče pri komunikacijah ohranjati nepristranskost in varovati neodvisnost sodnika pri sojenju. Zato tudi ne dajejo pojasnil v zvezi s konkretnimi primeri. Iz Odvetniške pisarne Aleša Rojsa pa so sporočili, da imajo v zadevi status preiskovanca in s tem upravičen interes do vpogleda v kazenski spis, da ugotovijo, kaj so bili razlogi, da je sodišče dovolilo hišno preiskavo odvetniške družbe. "Podatki v spisu so samo potrdili naše prepričanje, da je bila preiskava prostorov naše odvetniške družbe neutemeljena," so zapisali. A pravni stokovnjaki opozarjajo – v tej fazi postopka seznanitev z dokazi v spisu za nikogar ni dovoljena.

Ali tudi druga sodišča v fazi predkazenskega postopka dovolijo seznanitev z dokazi v sodnem spisu?

Nehote se postavlja vprašanje ali poleg mariborskega sodišča tudi druga slovenska sodišča dovolijo vpoglede v spise, še predno policija zaključi s preiskavo in poda kazensko ovadbo. Če so torej policijski in tožilski spisi v predkazenskem postopku nedostopni, ali lahko torej določeni posamezniki uberejo drugo pot in do zaupnih informacij iz preiskave pridejo na sodišču? Predsednica Okrožnega sodišča v Mariboru je glede vpogleda odvetnika Rojsa v spis zapisala: "Tak vpogled v spis tudi ni v nikakršni vzročni zvezi z uspehom odkrivanja kaznivega dejanja, kakor tudi ne z uspehom morebitnega poznejšega dokazovanja osumljencem očitanih kaznivih dejanj." Na Specializiranem državnem tožilstvu, kjer usmerjajo preiskavo domnevnih kaznivih dejanj pri dokapitalizaciji Perutnine Ptuj pa se s takšno razlago ne strinjajo, zato so na sodišču tudi protestirali in jih opozorili, naj v bodoče ne sprejemajo več takšnih odločitev, ki utegnejo škodovati preiskavi. Prihodnji teden bomo preverili, kakšna praksa velja na tem področju na drugih slovenskih sodiščih.
 

Naj velja enotna sodna praksa za vse, brez izjem

Tako kot pri skoraj vsakem pravnem vprašanju si tudi v tej zadevi vsak po svoje razlagajo zakonodajo, vsak člene interpretira po svoje in si prilagaja zakonodajo. Kdo ima prav pa državljani težko presojamo, zato bodo zadnjo besedo imeli tisti, ki so za to poklicani.

Ministrstvo za pravoosodje sporoča: "Ministrstvo je v skladu s svojimi pristojnostmi zaprosilo sodišče za posredovanje njihovih ugotovitev in morebitnih ukrepanj v konkretni zadevi. Ministrstvo pa bo na podlagi prejetega odgovora sodišča preučilo zadevo in možnosti ukrepanja." Prav bi bilo, da zakonodajo vsi pristojni organi, ki sodelujejo v procesu predkazenskega in kazenskega postopka razumejo enako, saj s tem vsem udeležencem v postopkih omogočajo enake pravice in ne samo izbranim posameznikom. In še – če zaupnih podatkov iz kriminalistične preiskave v fazi predkazenskega postopka ni mogoče dobiti na policiji in tožilstvu (saj tako določa zakonodaja), ni nobene logike, da bi iste podatke lahko posamezniki dobili iz sodnega spisa.