Socialni partnerji tudi v današnjem podaljšanem drugem poskusu niso uspeli zaključiti pogajanj o socialnem sporazumu 2015-2016, dokumentu, ki določa temeljne zaveze in usmeritve vlade, delodajalcev in sindikatov.. Razhajanja ostajajo pri izvzemu dodatkov iz minimalne plače, pojavila pa so se tudi pri prednostni obravnavi terjatev delavcev.
Sindikati so se danes kljub petkovemu dogovoru, da definicija minimalne plače ne bo del socialnega sporazuma, vrnili k zahtevi po postopnem izvzemu dodatkov iz te plače, začenši z dodatkom za nočno delo. Delodajalci nanjo tudi tokrat niso želeli pristati, so pa predlagali, da se v dokument zapiše zavezo o preučitvi definicije minimalne plače. "Če definicija minimalne plače ni prava, potem jo je treba spremeniti. A ne tako, a se izvzame en dodatek. To je napačna pot. Poiščimo drugo pot, kako jo spremeniti," se je zavzel generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije Jože Smole.
Za predstavnike delojemalcev to bilo ni dovolj. V primeru, da zaveze o izvzemu dodatkov ne bo v sporazumu, želijo, da se iz njega izloči vsa vprašanja, povezana z minimalno plačo. S tem naj bi se jim omogočilo boj za svoje cilje izven vsebin socialnega sporazuma. Temu predstavniki gospodarstva niso naklonjeni, saj bi lahko omogočilo poseg, ki ne bi bil dogovorjen v dialogu vseh treh strani.
Danes so se kot problematične izkazale tudi na predlog sindikatov predvidene spremembe insolvenčne zakonodaje, skladno s katerimi bi imelo poplačilo terjatev delavcev absolutno prednost pred ostalimi terjatvami. Delodajalci, predvsem predstavniki obrtnikov, temu ostro nasprotujejo, saj da mali upniki ne smejo biti izvzeti iz poplačila, ker bi bili v tem primeru primorani zapreti svoja podjetja. Namesto tega predlagajo zagotovitev učinkovitejšega vodenja stečajnih postopkov z namenom učinkovitejšega poplačila delavcev in navadnih upnikov.
Predsedniku ZSSS Dušanu Semoliču se zdi ta cilj daleč premalo ambiciozen in vztraja pri predlogu sindikatov, Smole pa se strinja, da že obstoječa zakonodaja nudi dovolj možnosti, "če bi se je, seveda, vsi držali".
Socialni partnerji pa so se danes zbližali pri vprašanju usklajevanja plač. Vladna, delodajalska in sindikalna stran so se strinjale z usklajevanjem glede na rast življenjskih potrebščin. Predstavniki delojemalcev so nato predlagali še uskladitev s produktivnostjo, pri čemer bi se ta upoštevala v obsegu najmanj 30 odstotkov. Predstavniki gospodarstva bodo o tem še razmislili, težav pa naj ne bi bilo.
KOMENTARJI (24)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.