Socialna zbornica: Predlog zakona o dolgotrajni oskrbi vrača razmere v stanje pred 50 leti

Socialna zbornica Slovenije je izrazila nezadovoljstvo nad predlogom zakona o dolgorajni oskrbi. Menijo, da se predlog osredotoča le na medicinski vidik, zanemarja pa socialnega, obenem pa pravijo, da vrača razmere v stanje pred 50 leti, ko se je ob zdravstvenem šele začelo poudarjati tudi socialni vidik.

Predlog predvideva dolgotrajno oskrbo za vse, ki jo potrebujejo in so stari 18 let in več. Podpirati bi moral proces deinstitucionalitzacije, česar pa ne počne, je na današnji novinarski konferenci zbornice dejala njena predsednica Valerija Bužan, ki je tudi direktorica Centra za usposabljanje, delo in varstvo Dolfke Boštjančič.

V domovih za starejše je treba po mnenju zbornice ohraniti že uveden psihosocialni model ob upoštevanju dejstva, da pri domovih poteka tudi deinstitucionalizacija in da se domovi spreminjajo v domove četrte generacije, kjer zaposleni skrbijo za telo in duha stanovalcev. Tega pa sedanji predlog ne predvideva, je dejal sekretar Skupnosti socialnih zavodov Slovenije Jaka Bizjak.

Po njegovih besedah je treba zagotoviti zadostna finančna sredstva za izvajanje storitev dolgotrajne oskrbe, saj jih predlog zdaj ne predvideva dovolj. Pač pa predvideva prenašanje sredstev iz ene blagajne v drugo, kar pa ni sistemska rešitev, je opozoril. V Sloveniji za dolgotrajno oskrbo namenimo le 0,9 odstotka bruto družbenega proizvoda, medtem ko je evropsko povprečje 1,6 odstotka, je spomnil.

Dolgotrajne oskrbe naj ne izvajajo prostovoljci

Predlog ne opredeljuje natančno razmerja med javnimi sredstvi in prispevki posameznika, navajajo v zbornici. Prav tako ne vključuje košarice pravic dolgotrajne oskrbe, ki je pomembna za vsebinsko obravnavo predloga in njegovih posledic, navajajo.

Predlog poleg tega po ugotovitvah zbornice ne opredeljuje natančno, kdo so izvajalci neformalne oskrbe. Ne pristajajo na to, da bodo dolgotrajno oskrbo izvajali tudi prostovoljci, saj ti v sedanjem sistemu ne smejo izvajati storitev iz osnovne dejavnosti izvajalcev dolgotrajne oskrbe.

V zbornici nadalje opozarjajo, da zakonski predlog ne predstavlja enotnega ocenjevalnega mehanizma za vstop v sistem dolgotrajne oskrbe. Ta bi moral biti predstavljen javnosti skupaj z osnutkom zakona, saj se javnost sicer ne more seznaniti s kriteriji in oceniti možnih potreb po dolgotrajni oskrbi, so pojasnili. Hkrati s predlogom zakona bi morali biti že izdelani tudi vsaj osnutki izvedbenih predpisov, menijo.

V javni razpravi osnutka zakona o dolgotrajni oskrbi so na ministrstvu za zdravje prejeli nekaj manj kot sto pripomb. Po navedbah ministrstva so prejeli precej dobrih predlogov, ki jih bodo skušali vnesti v zakon. Verjamejo, da bi lahko predlog decembra poslali v vladno obravnavo.