Aneksi podpisani, zdaj vse odvisno od policistov

Anekse h kolektivni pogodbi za javni sektor, kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti in k pogodbam dejavnosti in poklicev je podpisalo 21 od 33 reprezentativnih sindikatov javnega sektorja. Anekse je podpisalo dovolj sindikatov, da lahko začnejo veljati dan po uveljavitvi zakona za uravnoteženje javnih financ.

Na vladni strani sta podpisnika aneksa pet h kolektivni pogodbi za javni sektor ter aneksa h kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti minister za pravosodje in javno upravo Senko Pličanič in minister za finance Janez Šušteršič. Na sindikalni strani je podpise k obema aneksoma prispevalo 21 sindikatov. Danes so podpisali tudi anekse h kolektivnim pogodbam dejavnosti in poklicev, kjer so sopodpisniki področni ministri. Podpise so prav tako prispevali vsi reprezentativni sindikati, ki so pred tem podpisali dogovor o ukrepih na področju plač.

Besedilo aneksa pet h kolektivni pogodbi za javni sektor in aneksov k pogodbam dejavnosti in poklicev, s katerimi so v kolektivne pogodbe za javni sektor vnesli dogovor o ukrepih na področju plač in drugih prejemkov javnih uslužbencev, ki jih predvideva tudi zakon za uravnoteženje javnih financ, so vlada in sindikati javnega sektorja usklajevali v preteklih dneh.

Aneksi bodo začeli veljati dan po uveljavitvi varčevalnega zakona, kar pa se bo lahko zavleklo zaradi referendumske pobude o tem zakonu. Kvorum je bil dosežen, saj ga morajo za veljavnost podpisati reprezentativni sindikati najmanj štirih različnih dejavnosti v javnem sektorju, katerih skupno število članstva presega 40 odstotkov zaposlenih v javnem sektorju.

Štrukelj krivdo za referendum pripisal vladi

Vodja koordinacije stavkovnih odborov sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj je po podpisu komentiral vložitev referendumske pobude. "Vlada je ignorirala vse zahteve policijskih sindikatov, da je treba dogovore v normalnih civiliziranih državah izpolniti, ne glede na to, katera vlada jih podpiše," je dejal Štrukelj. Tudi v času stavkovnih aktivnosti so opozarjali, da ne morejo pristopiti k dogovoru o plačah, dokler niso razrešena vsa vprašanja iz prejšnjih dogovorov, zato je ravnanje policijskih sindikatov po Štrukljevem mnenju popolnoma razumljivo.

Sindikati so se zavezali, da v primeru spoštovanja dogovora s strani vlade ne bodo aktivno sodelovali pri referendumu in zbiranju podpisov, je pojasnil Štrukelj. To po njegovih besedah ne pomeni, da člani sindikatov javnega sektorja ne bodo prispevali podpisov za referendum, vendar sindikati, podpisniki dogovora tega organizirano ne bodo delali, ker bodo po Štrukljevih besedah držali dano besedo in vladi s tem pokazali, kako je treba ravnati v pravni državi.

Sindikati, ki so podpisali stavkovni sporazum, so se jasno opredelili, kako ocenjujejo posledice referenduma o zakonu za uravnoteženje javnih financ, je prepričan Štrukelj. Vlada pa je po njegovih besedah tista, ki je peljala stvari do konflikta, saj so se pogajanja začela z žalitvami, razvrednotenjem dela učiteljev, medicinskih sester, policistov in tako naprej. Vlada ni ravnala konstruktivno, zato nosi tudi del odgovornosti za referendumsko pobudo, meni Štrukelj in vlado poziva, da najde dogovor z obema policijskima sindikatoma.

Vizjak: Rešitev bo, če bo tudi racionalna diskusija

Minister Vizjak je po podpisu aneksov ocenil, da lahko s policisti najdejo rešitev, da bi umaknili podpise za referendum, če bo diskusija racionalna. "Če se pa zaplete za dlje kot en mesec, to pomeni veliko grožnjo finančni stabilnosti Slovenije," je dejal. Tako je po njegovih besedah vladi v interesu, "da ne bi zaradi sicer rešljivih problemov prišla Slovenija v nerešljivo situacijo". "Če pride do referenduma šele v jesenskem času, pomeni, da imamo v tem obdobju popolnoma neuporaben proračun, da nismo nič zajezili primanjkljaja," opozarja Vizjak in dodaja, da bi bilo tako kakršno koli reševanje javnih financ v prihodnje samo še nekajkrat težje.

Preberite še: 'Pogajanja med policisti in vlado: 'Volja za razumno rešitev je na obeh straneh'.