Ko je pred nekaj dnevi kupec v Mercatorjevi trgovini sam segel po brezplačni vrečki pri blagajni, ga je prodajalka opozorila, da zanjo mora najprej prositi. Kupec je bil ogorčen, češ da je to edina trgovina, kjer ga postrani gledajo, če hoče brezplačno vrečko. Na ugovore prodajalke, da je pač takšna odločitev uprave in da ne gre za nikakršno skoparjenje z vrečkami, se kupec ni oziral in trgovino je zapustil kot zelo nezadovoljna stranka.
Pri Mercatorju razlagajo, da ne gre za to, da brezplačnih vrečk ne dajejo, res pa je, da skušajo omejiti količine uporabljenih brezplačnih vrečk. Pravijo, da so se brezplačne vrečke pri nas pojavile, ko so ob višanju splošnega standarda tudi trgovci začeli ponujati vedno več ugodnosti. A časi so se spremenili. "Če bi jih kupci lahko nabrali kolikor želijo, to ne bi bilo ne smiselno ne ekološko,“ so razložili.
Pravijo, da kupce spodbujajo, da nosijo nakupovalne vrečke s seboj ali kupijo bolj čvrste vrečke. Majhne brezplačne vrečke še vedno lahko dobijo, če jih potrebujejo ali za to prosijo prodajalko. Togih in strogih pravil o tem naj ne bi bilo. "Ne gre torej za neko odločitev, da vrečk 'ne dajemo več', ampak za eno od prizadevanj za zmanjšanje količine plastičnih vrečk, saj so naše aktivnosti za prijaznejši odnos do okolja stalne in jih krepimo oz. uvajamo nove,“ dodajajo.
In kakšna navodila imajo prodajalke? Vrečke so v pristojnosti in pod nadzorom prodajalk. Torej jih kupcu dajo, če zanjo prosi ali pa prodajalke same presodijo, da jih kupci potrebujejo.
Ima taka pravila res samo Mercator?
Ko smo o politiki ravnanja z brezplačnimi vrečkami povprašali tudi nekatere druge trgovce, se je kmalu izkazalo, da vlada v vseh trgovinah podoben trend. Tudi v Sparu namreč pravijo, da se zavedajo problematike obremenjevanja okolja in da svojim kupcem že nekaj časa ponujajo možnost nakupa bio vrečke. "Naši kupci tako lahko z odločitvijo za bio nakupovalno vrečko tudi sami prispevajo k varovanju okolja in jih to očitno pritegne, saj prodaja bio vrečk narašča. Poleg nje sta na voljo tudi papirnata vrečka in škatla,“ pravijo v Sparu.
O popolnem umiku brezplačnih vrečk pri tem trgovcu ne razmišljajo, saj trenutno kupcem ne morejo ponuditi primernega nadomestnega izdelka.
V Tušu pa razlagajo, da so pri njih brezplačne vrečke na blagajnah v prvi vrsti namenjene shranjevanju zmrznjenih izdelkov, mesa in mesnih izdelkov ter tekstila. Včasih pa kupci po njih posegajo tudi pri manjših nakupih. Pravijo, da na blagajnah kupcem ponujajo tudi trajne in bio vrečke ter škatle. "Naši zaposleni spodbujajo stranke, da ob večjih nakupih raje uporabijo brezplačne embalažne škatle, takšno prakso pa je prevzelo že kar precej kupcev,“ pravijo v Tušu.
V Lidlu brez brezplačnih vrečk
V trgovinah Lidl pa imajo drugačen način razmišljanja. Pravijo, da brezplačne prozorne vrečke nudijo le za nakupe sadja in zelenjave, za ostale nakupe pa strankam nudijo plačilne nakupovalne vrečke. Razlogi za takšno politiko tičijo v opredelitvi družbe, da kupcem pri prodajnih cenah svojih izdelkov ne zaračunavajo nepotrebnih stroškov. "Odločitev o nakupu nakupovalne vrečke tako ostaja stvar vsakega posameznika,“ še dodajajo.
Nižanje stroškov ali dejanska skrb za okolje?
Trgovce smo tudi povprašali, kolikšen strošek za njih pomenijo brezplačne vrečke. Odgovor smo dobili zgolj od Mercatorja, kjer o konkretni številki niso želeli govoriti. "Precej krivično bi bilo, če bi kdo mislil, da želi trgovec s takimi aktivnostmi le znižati stroške,“ so dejali. Dodali so, da je precej let javnost pritiskala na ekološko zavest in potrebo po ukinitvi vrečk. "Prejeli smo več vprašanj s strani kupcev in medijev, zakaj sploh še imamo plastične vrečke in pozive naj jih kar ukinemo,“ pravijo. Pri tem so še enkrat poudarili, da želijo kupce navaditi, da je sodobna storitev trajnostno naravnana. "Restriktivna pa bo verjetno kmalu zakonodaja," pravijo in dodajajo, da so "smernice EU naj države samoregulativno sprejmejo omejitve oz. prepovedi za plastične vrečke".
KOMENTARJI (201)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.