'So ljudje, ki jim je to pač v krvi'

8. junij je eden od datumov, ki veljajo za svetovni dan gasilcev. Tako "praznujejo" tudi naši gasilci. Pri nas imamo v 13 poklicnih enotah okrog 600 poklicnih gasilcev, še 500 pa jih je v industrijskih enotah. Največja poklicna enota, ki ima okrog 150 gasilcev, je ljubljanska gasilska brigada. Njen poveljnik Tomaž Kučič je povedal, da imajo letno do 2000 intervencij. V 35 do 40 odstotkih so posredovanja povezana s požari, ostalo so t. i. tehnične intervencije, od posredovanj ob prometnih nesrečah do tistih ob naravnih nesrečah.

Imamo pa v Sloveniji še 133 tisoč prostovoljnih gasilcev, ki so združeni pod Gasilsko zvezo Slovenije. Njen predsednik Anton Koren pravi, da je število prostovoljnih gasilcev v zadnjih desetih letih poraslo, v svojih vrstah pa imajo prek 30 tisoč žensk in 25 tisoč mladih. Med prostovoljnimi gasilci vlada velika raznolikost. "Imamo župane, teologe, profesorje," je le nekaj profilov naštel Koren.

'Sodelovanje je dobro in tudi nujno'

Sodelovanje med poklicnimi in prostovoljnimi gasilci je po Korenovih besedah že od nekdaj dobro in je tudi nujno. Izhaja namreč iz potreb po večkratnih skupnih nastopih v konkretnih akcijah in konkretnemu nudenju pomoči tistim, ki jo potrebuje.

Da poklicni in prostovoljni gasilci dobro sodelujejo, se je pokazalo tudi pri septembrskih poplavah. Koren razlaga, da so takrat tisti, ki niso imeli neposrednih težav zaradi poplav, pomagali tam, kjer so bile poplave zelo močne in neobvladljive. "Iz Ljutomera je prišla enota v Ljubljano opravljati naloge reševanja," je Koren navedel le enega od številnih primerov.

Je pa razlika v tem, da prostovoljni gasilci za svoje delo ne dobijo plačila. Izjema so kakšne simbolične nagrade, ki pa po Korenovih besedah nikakor ne odtehtajo dela, ki ga posamezniki vlagajo. Imajo pa nekatera gasilska društva poklicna jedra. Koren razlaga, da tako med drugim poskušajo premostiti potrebo po sredstvih, ki jih potem namenjajo za krepitev moči društev.

Kako deluje prostovoljno gasilstvo, če prostovoljci delajo?

Prostovoljni gasilci morajo velikokrat zaradi neke intervencije predčasno iz službe. Koren pravi, da so to vprašanje v preteklosti že uspešno reševali, nazadnje z določenimi spremembami zakona o varstvu pred požari. "Delodajalcem se je priznala dodatna stimulacija. V primeru, če mora zaposleni gasilec v akcijo, se delodajalcu v celoti povrnejo stroški, ki nastanejo zaradi odsotnosti delavca," je razložil Koren.

Prostovoljni gasilec od 7. do 63. leta

V Gasilski zvezi veliko poudarka dajejo na mlade. V njih vidijo bodoči kader in tudi pozitivno poslanstvo slovenskega prostovoljnega gasilstva. Pot poklicnega gasilca se uradno lahko začne pri sedmem letu. Od 16. leta naprej lahko posameznik postane pripravnik, ob dopolnjeni polnoletnosti pa lahko nastopa že samostojno. V operativnih vrstah, torej v vrstah reševalcev, lahko prostovoljni gasilec ostane do 63. leta. Korenu se zdi pomembno, da dajejo priložnost vsakemu, ki pokaže interes. "Imejmo vrata na široko odprta za vključevanje novih in priprta za odhajanje obstoječih," je dejal.

Zakaj nekdo opravlja delo prostovoljnega gasilca?

"Gre za velike vrednote, ki živijo v posameznikih. Imajo radi svoj kraj in so radi v družbi,“ je dejal Koren. Ne gre le za gašenje požarov, gre tudi za druge akcije, ki jih v krajih, kjer prostovoljna društva delujejo, cenijo. "Mnogi župani pravijo, da brez nas marsikatera krajevna akcija ne bi bila izpeljana," je dejal Koren.

Močno plačilo za to delo je, da se ljudje sprostijo s prostovoljnim delom in si zadovoljujejo mnoge potrebe, ki jih človek ima. Koren meni, da imajo ljudje potrebo biti v družbi, biti opaženi in tudi  pohvaljeni ob nekem dobrem dejanju. "Včasih je težje, če so nezadovoljene te potrebe, kot pa če je nezadovoljena neka materialna potreba,“ je prepričan Koren. "So ljudje, ki jim je to pač v krivi," je še pristavil.