V Ljubljani je bila najtoplejša zima 2006/07 s 5,1, najhladnejša pa 1979/80 z minus 7,8 stopinje Celzija. Letošnja zima se je z 0,9 stopinje vrnila v bližino povprečja. (Foto: Dare Čekeliš)

Zime noče in noče biti konec, slišimo na skoraj vsakem vogalu. A meteorolog Brane Gregorčič poudarja, da v tromesečju, ki se šteje kot meteorološka zima, torej decembra, januarja in februarja, ni bilo pretiranega mraza. ''Ljudje so se navadili, mogoče že kar preveč, na mile zime. Zadnji dve sta bili izrazito topli, predlanska je bila zelo topla, lanska je bila tudi nadpovprečno topla," je poudaril.

Letošnja je bila, če gledamo povprečje zadnjih deset let, sicer res malce hladnejša. Ampak če gledamo meteorološko povprečje, od leta 1961 do 1990, potem je bila dejansko za stopinjo toplejša. "Imela pa je res eno mrzlo obdobje, v prvi polovici januarja,'' je pojasnil Gregorčič.

Tudi zadnjih deset dni v novembru je bilo precej mrzlo. ''Vendar so bila potem tudi pozimi obdobja višjih temperatur,'' je spomnil. Jesen je sicer spominjala na predlansko, povprečna temperatura zraka v Ljubljani je bila septembra, oktobra in novembra 11,2, ''kar ustreza povprečju zadnjih desetih let''.

Na Kredarici skoraj snežni rekord

Zadnje tri dni je ponekod snežilo tudi v nižinah, snežinke pa lahko še presenetijo. Tudi sicer je bila letošnja zima radodarna s padavinami. ''Količina snega v visokogorju je bila zelo blizu rekordom. Vendar, kar se tiče samega merjenja višine snežne odeje, je problem, ker je sneg ponekod povsem spihan, drugje pa so nanosi. Zato je težko določiti realno debelost snežne odeje. Tudi devetmetrska snežna odeja na Kaninu je vprašljiva, saj je ne moremo strokovno preveriti. Na Kredarici letos nismo presegli rekordne višine, smo se ji pa močno približali,'' je dejal Gregorčič.

Klima se je v zadnjih desetletjih zelo otoplila. Če gledamo klimatološko povprečje od leta 1961 do 1990, ugotovimo, da so se v tem obdobju povprečne sezonske temperature zvišale tudi do dve stopinji Celzija. (Foto: Dare Čekeliš)

Veliko padavin je bilo februarja, sicer pa je bilo pozimi največ padavin na zahodu in severozahodu, najmanj pa na severovzhodu. V Ratečah je bila to, dolgoročno gledano, druga najbolj namočena zima doslej, v Murski Soboti tretja, v Ljubljani in na Obali pa peta. Tudi sonca nismo veliko videli, z izjemo Primorcev. Najmanj sončnih žarkov smo videli Dolenjci, Štajerci in Korošci.

Na vprašanje, kdaj bo konec zime, Gregorčič odgovarja, da so bili zadnji trije dnevi res mrzli, ''sicer je bil marec, vsaj v svoji prvi polovici, od dve do štiri stopinje toplejši od dolgoletnega povprečja. Sneg lahko preseneti še maja. Leta 1985 je snežilo enkrat konec aprila in še dvakrat v začetku maja. Če malce sneži konec marca, je to nadvse običajno,'' je opozoril. In kakšno bo letošnje poletje? ''Predvidevamo, da bo primerljivo z lanskim, le z nekaj manj padavinami in posledično, upamo, da tudi z manj neurji kot lani'.'