V Slovenskem meteorološkem društvu so zelo zaskrbljeni nad slogom razprav v medijih v zvezi z letalsko obrambo pred točo. "Posebej bi radi poudarili, da nikakor nismo proti poskusom in raziskovanju, saj je to temelj vsakega naravoslovja. Smo pa proti zavajanju in zbujanju nerealnih pričakovanj," je v sporočilu za javnost zapisalo društvo.

Obramba pred točo s posipanjem oblakov z zaledenitvenimi jedri se je po navedbah društva začela v 60. letih 20. stoletja v tedanji Sovjetski zvezi. Čeprav je hipoteza o obrambi pred točo temeljila na nedokazanih fizikalnih domnevah, je bila za tiste čase tehnično dobro zasnovana, saj je temeljila na uporabi radarjev in talno proženih raket.

Letalo za boj proti toči (Foto: Jani Dolinšek)

(Foto: Mojca Halabarec)

Zaradi domnevno dobrih rezultatov se je obramba po sovjetski metodi kmalu razširila v več vzhodnoevropskih držav in v 70. letih tudi v Jugoslavijo ter Slovenijo. Obramba je sprva potekala v okolici Maribora s predelanim vojaškim radarjem kratkega dosega, kasneje pa se je razširila nad celotno vzhodno in osrednjo Slovenijo. Tehnično infrastrukturo obrambe je financiral državni proračun, prav tako izvajanje strokovnih nalog v okviru tedanjega Hidrometeorološkega zavoda.

Drugod po svetu se državna obramba z raketami zaradi relativno gostega zračnega prometa ni prijela. Pojavilo pa se je bolj ali manj privatno branjenje na več manjših območjih in sicer z uporabo talnih generatorjev in/ali letal. Hkrati so izkušnje začele kazati, da obramba morda le ni tako učinkovita, kot se je dotlej mislilo. Zato je bilo narejenih več poskusov, ki so dali v glavnem negativne rezultate.

Leta 1989 je bila tudi v Sloveniji izdelana študija o uspešnosti obrambe. Analiza podatkov je pokazala, da obramba ni statistično značilno vplivala na količino padavin iz nevihtnih oblakov, niti na število dni s točo na meteoroloških postajah. Sicer opaženo zmanjšanje kmetijske škode na določenih delih branjenega ozemlja tudi ni bilo statistično značilno, poudarjajo v Slovenskem meteorološkem društvu.

Stališče Svetovne meteorološke organizacije o uspešnosti obrambe pred točo najbolje ponazarja izjava njenega generalnega sekretarja Michela Jarroudja, ki pravi, da je obramba pred točo pomemben problem, saj se z njim ukvarjajo številne države, članice orgaznizacije. Izvedenih je bilo več projektov obrambe pred točo, organizirani so bili številni strokovni sestanki, pa vendar niso našli jasnega odgovora.

Uničene poljščine (Foto: Miha Halas)

Na podlagi rezultatov znanstveno-podprtih poskusov, pa tudi nekaterih povsem negativnih izkušenj v nekaterih operativno zasnovanih projektih, so širokopotezne državne obrambe sredi 90. let po pisanju društva začele odmirati. Takrat je bila raketna obramba ukinjena tudi v Sloveniji.

Danes imajo aktivno, državno-meteorološko podprto obrambo v Evropi le še na Hrvaškem, kjer jo tudi ukinjajo, in v Srbiji. Branjenje, v glavnem z letali, pa tudi s talnimi generatorji, je večinoma prepuščeno zasebni pobudi in omejeno na majhna območja. Značilen zgled za to sta Avstrija in Grčija, kjer letalsko obrambo izvajajo v okolici Gradca in Kremsa v Avstriji, oziroma Soluna v Grčiji.

"Nikakor pa ne gre za vsedržavne projekte širših razsežnosti," poudarjajo v društvu in opozarjajo, da so neupravičena in finančno neodgovorna vsa politična prizadevanja, da bi v Sloveniji z državnim denarjem uvedli operativno obrambo z letali ali kakšnim drugim sredstvom za vnos reagenta v oblake, saj taka obramba po mnenju društva za zdaj nima strokovno-znanstvene podpore.