"Prepričana sem bila, da imam te podatke urejene," pravi Eva Novak, ki jo je zadnje obvestilo Gurs presenetilo, še posebej podatek o določitvi stopnje pozidanosti njenih parcel. Dobila je informativni izračun za parcele v katastrski občini 1806 Sobrače (geodetska izpostava Litija). Ena od parcel pa je imela po evidenci Gurs in na obvestilu navedeno, da je to 78,6 odstotka kmetijsko zemljišče in 21,4 odstotka pozidano zemljišče. Zato je ta parcela sedaj obdavčena z dvema stopnjama davka. Za kmetijsko zemljišče 0,15 in za pozidano zemljišče 0,5. Na Občini Ivančna Gorica so ji pojasnili, da je teh 21,4 odstotka pozidanega zemljišča občina določila v prostorskih aktih kot vplivno območje namenjeno širitvi podeželskega naselja. Ker so ji pojasnili, da je te podatke usklajeval Gurs, so jo napotili na območno geodetsko upravo v Litiji.
Tam so jo najprej poskušali prepričati, da gre v tem primeru zagotovo za objekt, ki s sosednje parcele posega tudi v njeno parcelo. Pokazali so ji zračni posnetek in se sklicevali nanj. Tudi ona jim je pokazala odločbo o ureditvi meje za sosednjo parcelo, iz katere je jasno razvidno, da noben objekt ne gravitira čez parcelno mejo. Na pomoč so poklicali nadrejenega, ki ji pove, da gre najbrž za javno dobro. A javno dobro, ki je vpisano v zemljiško knjigo ni obdavčeno, ga opomni naša bralka. In tu se začnejo pogajanja. Referent ugotovi, da gre za pot, ki v naravi ne poteka točno v koridorju zarisanem v katastru. Pot je javno dobro in v lasti Občine Ivančna Gorica. In ker so del te poti pripisali tudi naši bralki Evi, ji referent ponudi, da ji bo odpisal večji del od teh 21,4 odstotka, vsega pa ne. "Gurs bi moral javno dobro v celoti upoštevati kot tako in potemtakem izbrisati iz mojih evidenc oziroma podatek ustrezno popraviti," opozarja Novakova, ki je bila nad 'barantanjem' referenta zgrožena. "Po nekaj minutnem pregovarjanju mi celo zagrozi, da mi bo pripisal še večjo pozidanost od te, o kateri sedaj poteka razgovor. Pojasni mi še, da v kolikor ne pristanem na njegov predlog, da se lahko pritožim na ministrstvo za kmetijstvo, ker so podatke o pozidansti zemljišč pridobivali iz njihovih evidenc in mi že v naprej pove, da tudi tam ne bom uredila nič."
Seveda se je bralka odpravila tudi tja. Na ministrstvu ji pojasnijo, da oni niso pošiljali nobenih podatkov Gursu, prav tako dodajo, da so njihove evidence namenjene vodenju kmetijske politike (za dodeljevanje subvencij) in tako določujejo obseg zemljišč, ki jim te subvencije tudi pripadajo. Po podatkih kmetijskega ministrstva je v tem primeru njena parcela v 78,6 odstotkih kmetijsko zemljišče, v 21,6 odstotkih pozidano zemljišče po katerem poteka javna pot. Kaj pa je teh 21,6 odstotka pozidanosti pa kmetijsko ministrstvo ne obravnava več in se do njega tudi ne opredeljuje.
Novakova je prepričana, da gre za napačno uporabo, celo zlorabo podatkov s strani Gursa. "Pri meni se ta napaka pojavlja na treh parcelah v skupni kvadraturi preko 1000 m2. To prvič ni malo, drugič na tak način nikoli nobene evidence ne bodo urejene," je razočarana. "Vse sem prijavila pravilno že v popisu premoženja, vse je urejeno in vpisano v zemljiško knjigo, pomembnejše parcele so geodetsko urejene, tudi javno dobro - občinska pot je pravilno vpisana v zemljiško knjigo. Res pa je, da ni odmerjeno po stanju v naravi, vendar to ni moj problem, to je problem občin, ki v 20-ih letih tega niso uredile," še pravi Novakova. Občine morajo tako podatke čim prej urediti, poziv pa so nanje naslovili tudi v Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS).
Poziv občinam, da uredijo evidence
Občine pozivajo, naj takoj začnejo z urejanjem evidenc glede stavbnih zemljišč in jih posredujejo Gursu. Opozarjajo, da je veliko zemljišč, ki jih kmetje obdelujejo, njiv ali travnikov, z občinskim prostorskim načrtom pa so opredeljena kot stavbno zemljišče.
Občine so v preteklosti določale gradbene parcele za stanovanjsko rabo, industrijske cone in podobno tudi mimo volje lastnikov kmetijskih ali gozdnih zemljišč, ugotavljajo v zbornici. Zemljišča za gradnjo stavb pa imajo nekaj desetkrat višjo vrednost od kmetijskih ali gozdnih zemljišč, obenem pa so obdavčena z 0,5 odstotka, medtem ko je davčna stopnja za kmetijska zemljišča 0,15-odstotna in za gozdna zemljišča 0,07-odstotna.
Po informacijah kmetov, ki so se na zbornico obrnili po prejemu informativnih izračunov davka na nepremičnine, so zemljišča za gradnjo stavb, ki se dnevno uporabljajo za kmetijsko dejavnost, vrednotena v več 100.000 evrih. Informativni izračuni davka na nepremičnine pa predstavljajo zneske pet, osem in še več tisoč evrov davka na leto. Zbornica je sicer že ob sprejemanju zakona opozarjala na nedorečenost modela vrednotenja in pomanjkljive podatke.
Do 31. marca, ko je po zakonu o davku na nepremičnine še čas za spreminjanje podatkov pred prvo odmero davka na nepremičnine, morajo občine v skladu s pravilnikom o določanju zemljišč za gradnjo stavb prečistiti podatke o stavbnih zemljiščih. V register nepremičnin na Gursu morajo posredovati podatke o stavbnih zemljiščih, kjer je gradnja stavb dejansko možna.
To so zemljišča, ki ležijo na območju stavbnih zemljišč in je zanje sprejet občinski podrobni prostorski načrt, ki daje možnost gradnje stavb ali so komunalno opremljena, je na njih dopustna gradnja stavb in nimajo pravnih omejitev glede gradnje ali imajo že pridobljeno dokončno gradbeno dovoljenje.
Zaradi neodzivnosti nekaterih občin v zbornici opozarjajo, da lahko pobudo občini za ureditev poda tudi lastnik nepremičnine ali katerakoli druga oseba. Kadar zemljišča skladno s kriteriji iz omenjenega pravilnika dejansko niso primerna za gradnjo stavb in bo ta podatek občina sporočila na Gurs, bo takšno zemljišče v registru nepremičnin pridobilo nižjo vrednost. Ovrednoteno bo kot kmetijsko ali gozdno zemljišče. Pri obdavčitvi nepremičnin bodo za takšna zemljišča uporabljene nižje davčne stopnje, kar pomeni tudi nižji davek, še pojasnjujejo v zbornici.
KOMENTARJI (127)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.