Slovenija

'Razbijačem' se ni mogoče izogniti

Ljubljana, 11. 07. 2008 09.24 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 3 min
Avtor
Igor Adamič/E.P.
Komentarji
20

Udeleženci "Zadnjega spusta" po Savi so se s čolni spustili čez prelivna polja. Pogled na polje v gradnji je grozljiv. V Boštanju so se poslovili še od zadnje žrtve tragedije na Blanci.

Betonski "razbijači" vode
Betonski "razbijači" vode FOTO: Hidroelektrarne na spodnji Savi
Med premierjem Janšo in predsednikom Türkom je nastal manjši nesporazum. Janša je namreč Türku poslal pismo, v katerem mu predlaga, naj najzaslužnejšim pri reševanju ponesrečencev pri hidroelektrarni Blanca podeli državna odlikovanja. A je predlog poslal prepozno. Türk je odlok o državnih odlikovanjih posameznikom in nekaterim organizacijam podpisal že v torek, priznanja pa bodo v ponedeljek podelili na gradu Brdo.

Tragedija pri HE Blanca še vedno buri duhove. Po elektronski pošti namreč krožijo sporočila s fotografijami prelivnih polj v gradnji, pošiljatelji pa se čudijo, kako žrtve tragedije niso vedele, v kaj se spuščajo. Mi smo direktorja družbe Hidroelektrarne na spodnji Savi Bogdana Barbiča vprašali, kako je zgrajena hidroelektrarna Blanca in kakšna je sploh funckija prelivnih polj, ki so bila usodna za 13 udeležencev "Zadnjega spusta" po Savi.

Kaj so prelivna polja in kakšna je njihova funkcija?

Prelivna polja so sestavljena iz petih prelivnih polj z zapornicami in šestih stebrov. Polja so širine 15 metrov in stebri tri metre. Skupna dolžina prelivnih polj v smeri prečno na rečni tok je 93 metrov, v smeri rečnega toka pa 56,85 metra. V smeri rečnega toka so prelivna polja HE sestavljena iz prelivnega praga, prelivnega hrbta ali drče ter podslapja. Prelivni prag in hrbet s svojo obliko zagotavljata hidravlično najugodnejše prevajanje pretoka, podslapje pa je namenjeno sproščanju odvečne potencialne energije, ki bi sicer v strugi pod elektrarno povzročala erozijo. Zaradi tega so podslapja v osnovi oblikovana kot veliki tolmuni, v katerih je tok čim bolj vrtinčen, ker se na ta način sprosti največ energije. Podslapja savskih stopenj (HE) imajo v dnu vgrajene tudi tako imenovane "razbijače", betonske kvadre dimenzij 1,5 x 3 x 3 m, ki povečujejo učinek tolmuna. Na gorvodni strani prelivnih polj je mostna konstrukcija za instalacije segmentnih zapornic in vozno progo žerjava za spuščanje pomožnih zapornic.

Skica prereza prelivnega polja HE Blanca, kamor so se ujeli kanuisti.
Skica prereza prelivnega polja HE Blanca, kamor so se ujeli kanuisti. FOTO: Hidroelektrarne na spodnji Savi


Prelivna polja na hidroelektrarnah so namenjena prevajanju visokih pretokov in so ob normalnem delovanju HE zaprta. Popolnoma odprta so le v času zelo visokih pretokov (na Savi nad 1500 - 2000 m3/s, odvisno od stopnje verige) ali v primeru nujnih del v bazenu, ki pa v življenjski dobi elektrarne nastopijo morda enkrat ali dvakrat.

Zakaj so bila prelivna polja odprta?

Na HE Blanca so bila prelivna polja odprta zato, ker bazen Blanca še ni zgrajen in se gladina akumulacije še ne sme dvigniti, tako se vsa voda prevaja preko prelivnih polj. Pretok Save v času dogodka je bil približno 100 m3/s, kar je zelo malo (prelivi morajo biti sposobni prevajati tudi 3600 m3/s in več), tako je bil pretok skozi posamezno prelivno polje okoli 20 m3/s. Pri takšnem pretoku in odprtih vseh petih prelivnih poljih je globina vode na prelivnem pragu približno 70 centimetrov, globina vode v najgloblji točki podslapja pa je v takšnih razmerah približno devet metrov. V teh okoliščinah se je voda spustila preko praga za približno 1,5 metra.

Prelivna polja v gradnji
Prelivna polja v gradnji FOTO: Hidroelektrarne na spodnji Savi


Kako je zgrajena HE Blanca?

Jezovno zgradbo HE Blanca predstavljajo strojnica, prelivna polja in priključna zgradba. Posamezni deli objekta so v liniji prečno na tok reke Save. Na levi strani so prelivna polja, na desni strani pa je strojnica. Oddaljenost turbine 1 (najbližja turbina) od mesta nesreče je več kot 20 metrov. Turbine na HE Blanca še niso v obratovanju. Skupna moč treh agregatov (turbina in generator) na HE Blanca bo 42 MW pred izgradnjo HE Krško in 38 MW po izgradnji HE Krško.

Kakšen je bil časovni načrt spremembe struge reke Save?

12. junija 2008 je bila izvedena t. i. potopitev gradbene jame, 14. junija je bilo izvedeno miniranje obodne stene gradbene jame, 30. junija 2008, pa sta bila izvedena zasip stare struge reke Save in preusmeritev reke Save na prelivna polja.

  • Kou Kou
  • Kou Kou
  • Kou Kou
  • Kou Kou
  • Kou Kou
  • Kou Kou
  • Kou Kou