'Slovesnost so izrabili za nadaljevanje ideološkega boja proti NSi in vladi'

Potem ko so nedeljsko spominsko slovesnost pred spomenikom bazoviškim junakom zasenčili žvižgi med govorom ministrice za Slovence v zamejstvu in po svetu Ljudmile Novak, so iz Nove Slovenije (NSi) sporočili, da incident obsojajo.

"Gre za nerazumljivo dejanje nekaterih partizanskih praporščakov iz Slovenije, ki ne premorejo toliko etičnosti, da bi se dostojno udeležili slovesnosti ter tako na primeren način počastili spomin na padle domoljube," so zapisali. Nad sovražnim odzivom so bili po njihovih besedah razočarani tudi svojci na bazoviški gmajni ubitega domoljuba Ferda Bidovca in drugi prisotni slovenski zamejci, ki obsojajo zrežirano akcijo iz Slovenije in Novakovi izrekajo podporo ter opravičila za neljubi dogodek.

Kot menijo v NSi, so partizanski praporščaki slovesnost izrabili za nadaljevanje ideološkega boja proti Novi Sloveniji in slovenski vladi ter s tem okrnili podobo Slovenije v Italiji. "Žvižgi in sramotenje predsednice NSi je v nelagoden položaj spravilo tudi prisotne organizatorje in predstavnike lokalnih oblasti. Takšna dejanja odpirajo nove rane v slovenski družbi in ne pripomorejo k življenju v sožitju ter enotnosti slovenskega naroda. Incident nedvomno škodi slovenski manjšini v Italiji in ugledu Slovenije tudi zunaj slovenskih meja," so še navedli.

Prisotnost praporščakov z rdečimi zvezdami na slovesnosti v Bazovici je po njihovem mnenju toliko bolj nerazumljiva, ker TIGR z rdečo zvezdo ni imel nič skupnega. "Še več, KPS nikoli ni priznala TIGR-a kot prvega upornika proti fašizmu na slovenskih tleh. Proti TIGR-u se je postavil tudi predsednik stranke SD, ki je ideološka in pravna naslednica KPS, Igor Lukšič. Leta 2005 je namreč tajno domoljubno organizacijo TIGR označil za teroristično organizacijo."

Tigrovci se, tako NSi, niso borili v imenu določene ideologije ali totalitarnega sistema. Borili so se za spoštovanje slovenskega naroda, za spoštovanje slovenske besede in kulture. Borili so se za strpnost, za demokracijo in proti diktaturi fašizma. Bazoviški junaki so za svobodo padli leta 1930, sedem let pred ustanovitvijo KPS v Čebinah, ko je v Slovenijo iz neke druge države prišel simbol rdeče zvezde. KPS se je v boj proti fašizmu vključila šele leta 1941, TIGR pa je prve aktivnosti izvajal že leta 1926, še pišejo v NSi.

Žvižge obsoja tudi SSO

Na dogajanje se je odzvala tudi ena od organizacij slovenske manjšine v Italiji, Svet slovenskih organizacij (SSO). Ministrici in generalnemu konzulu v Trstu Dimitriju Ruplu so izrekli solidarnost v zvezi z "vse obsodbe vrednimi izgredi pred bazoviškim spomenikom".

"Posebej ministrica Novakova, ki je zastopala s častno stražo vso slovensko vlado, je bila tarča tipično fašističnega kričanja, psovanja in žvižganja in to s strani večje skupine zastavonoš, ki so v glavnem prišli sem z onkraj državne meje ... Ti grobi, vnaprej pripravljeni napadi s strani večje skupine agitatorjev niso bili uperjeni samo proti slovenski vladi in slovenski državi sami, ampak proti vsem demokratičnim Slovencem, kjer koli živimo, delamo in ustvarjamo," so zapisali.

SSO obžaluje, da je večji del proslave "potekal bolj v politikantskem stilu raznih napisanih sloganov in so nekateri govorci oz. govorniki zamejski prostor pred spomenikom štirim junakom zamenjali s kakšnim krajevnim shodom predvolilnega značaja", ter da se je to "zgodilo na kraju, ki je nam Primorcem svet kraj, kraj trpljenja in upanja v našo svetlejšo bodočnost".

SKGZ se od incidenta ograjuje

Obžalovanje dogodka je izrazila tudi Slovenska kulturno-gospodarska zveza (SKGZ), ki je sporočila, da se od incidenta ograjuje. "Bazovica je vedno bila kraj spomina in spoštovanja do ljudi, ki so svoja življenja žrtvovali za boljši svet in demokracijo. Demokracija in medsebojno spoštovanje pomenita, da ima vsakdo pravico izraziti svoje mnenje in ideje. Bazovica je v vseh teh letih gostila veliko število gostov in govornikov, ki so z različnih gledišč ocenili zgodovinska dogajanja in se dotaknili aktualnih tematik, tudi takih, s katerimi se vsi ne strinjamo. Naša skrb in želja je, da se lahko različna mnenja izražajo in da vsakdo lahko pove, kar misli," so zapisali.

Po njihovih besedah je spoštljiv odnos do različnosti gotovo eden od temeljev demokratične in svobodomiselne družbe, za katero so se borili in izgubili življenje Ferdo Bidovec, Franjo Marušič, Zvonimir Miloš in Vekoslav Valenčič.