Ob zvokih nacionalne himne je na sedežu zveze Nato v Bruslju danes ob 9. uri in 52 minut zaplapolala slovenska zastava, ki bo odslej vsak dan potrjevala, da je Slovenija ena izmed 26 članic Severnoatlantskega zavezništva.
Na velikem travniku pred glavno stavbo so ob 19 zastavah dosedanjih zaveznic na slovesnosti, s katero je zavezništvo uradno obeležilo svojo največjo širitev v zgodovini z 19 na 26 držav, danes zaplapolale tudi zastave ostalih šestih novih članic - Slovaške, Latvije, Litve, Estonije, Bolgarije in Romunije.
Slovenska zastava je zaplapolala kot zadnja med sedmimi novimi, saj je dvigovanje zastav potekalo po angleškem abecednem redu novink. Himne je zaigral vojaški orkester iz zavezniškega poveljstva v Monsu.
Sedem držav je sicer v Nato formalno stopilo že pred nekaj dnevi, 29. marca, ko so na slovesnosti v Washingtonu njihovi premieri pri ameriški vladi deponirali ratifikacijske dokumente za ustanovno pogodbo zveze Nato z dodanimi pristopnimi protokoli. Vabilo v zavezniške vrste pa je sedmerica prejela že leto in pol prej, na vrhunskem zasedanju v Pragi novembra 2002.
Ob slovesnem dvigu zastav so bili navzoči zunanji ministri 26 zaveznic, med njimi vodja slovenske diplomacije Dimitrij Rupel.
Rupel: Naš največji prispevek bo v naši soseščini
Zunanji ministri so se sestali še na slavnostnem zasedanju, s katerim je Nato obeležil širitev. Na njem so spregovorili ministri iz novink.
"Članstvo v zvezi Nato za Slovenijo pomeni začetek novih in okrepljenih prizadevanj za povečanje sposobnosti sodelovanja v skupnih mednarodnih projektih za zagotavljanje večje varnosti in stabilnosti v nemirnih regijah," je danes v Bruslju na slavnostnem zasedanju zunanjih ministrov 26 zaveznic ob širitvi dejal slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel. "Naš največji prispevek pri tem bi sicer moral biti v naši soseščini, na Balkanu," je ob tem menil vodja slovenske diplomacije.
"Nato je bil edina organizacija, ki ji je uspelo ustaviti nasilje na Balkanu, na tak način pa je posredno prispeval tudi k miru in varnosti v Sloveniji. Naše tesno sodelovanje z zavezništvom bi radi nadaljevali s tem, da prispevamo in delimo naše in izkušnje in znanje na Balkanu," je dejal minister. Zadnji dogodki na Balkanu so tudi pokazali, da je vloga zavezništva še vedno ključnega pomena, je dodal in poudaril, da je Slovenija pokazala zavezanost zagotavljanju varnosti v regiji, saj ima svoje pripadnike tako v operacijah v BiH kot na Kosovu.
Toda, je poudaril, zaveze Slovenije niso omejene le na Balkan. "Slovenija sodeluje tudi v zavezniški operaciji v Afganistanu, ki jo je pripravljena še razširiti," je dejal minister, po čigar besedah je Slovenija sicer že dokazala svojo vlogo pri zagotavljanju varnosti in kot zanesljiva partnerica, ko je brez zadržkov podprla operacije in politiko zavezništva ter sodelovala v njegovih operacijah.
V nagovoru na slavnostnem zasedanju zunanjih ministrov je Rupel tudi poudaril, da je čezatlantska povezava eden ključnih elementov evropske varnosti in stabilnosti. "Najbolj učinkovit in zato tudi edini način za spopadanje z varnostnimi grožnjami v sodobnem času je, da se z njimi spopademo skupaj," je dejal in poudaril, da mora Nato ostati dinamičen in prilagodljiv, saj se bo le tako lahko spopadel z varnostno nepredvidljivim 21. stoletjem.
V ta okvir sodi tudi politika odprtih vrat zavezništva, ki jo Slovenija podpira. "Slovenija je kot članica pripravljena pomagati vsem državam, ki žele v Nato. Širitve so v preteklosti uspešno razširile stabilnost v tiste dele Evrope, ki so bili v zgodovini vir nestabilnosti," je dejal Rupel, ki se je zavzel tudi za sodelovanje zveze Nato z drugimi organizacijami, kot je Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi.
Del svojega nastopa je Rupel posvetil tudi pomenu širitve, se pri tem z nostalgijo spomnil svojega prvega skrivnega srečanja z generalnim sekretarjem zavezništva leta 1991 in izpostavil, da je bil vstop v Nato slovenski nacionalni projekt. "Državljani so svojo podporo čezatlantskemu sodelovanju izrekli na referendumu lani marca, s prepričljivimi 66 odstotki," je minister še dejal na slavnostnem zasedanju vodij diplomacij 26 držav na zgodovinski dan, ko so na sedežu Nato zaplapolale zastave novink.
"Danes je za Slovenijo lep spomladanski dan, spet slovenska pomlad. Od danes bo po vsem svetu vihralo več slovenskih zastav, še več jih bo od prihodnjega meseca, ko bo Slovenija stopila še v Evropsko unijo. Osebno sem vesel in počaščen, da danes predstavljam Slovenijo, ki si je želela biti članica tega imenitnega kluba najbolj razvitih držav sveta," je svoje občutke ob dogodku opisal minister Rupel.
"Zavezništvo, ki se je rodilo pred skoraj natanko 55 leti - 4. aprila 1949 je bila v Washigntonu podpisana njegova ustanovna pogodba - in je štelo 12 držav, je zdaj več kot dvakrat večje. Nič ne označuje bolje privlačnosti, moči in vrednot čezatlantske povezave," pa je ob tej priložnosti poudaril generalni sekretar Nato Jaap de Hoop Scheffer. "Narodi, ko imajo svobodno izbiro, stopijo skupaj. Širitev Nato in EU pa dokazuje, da v Evropi geografija ni več tudi usoda," je dejal de Hoop Scheffer.
Po slovesni obeležitvi širitve pa so se zunanji ministri zaveznic že lotili resnega dela. Na neformalnem zasedanju obravnavajo priprave na vrh Nato konec junija v Carigradu, v tem okviru pa govorijo o razmerah v Afganistanu, v Iraku in na Balkanu.
Praznovanje tudi v Sloveniji
Slovesnost ob vstopu v Nato je bila tudi v Ljubljani, na ministrstvu za obrambo.
Udeležil se je je celoten vrh slovenske vojske. Minister Grizold se je vsem zahvalil za sodelovanje, hkrati pa opozoril, da naloga z vstopom ni končana - zveza Nato namreč ni cilj, temveč, kot je dejal, orodje.
V Zavezništvu s širitvijo res niso čakali na maj, kot je s pesmijo Ne čakaj na maj simbolično zapela tudi pevka vojaškega orkestra. Toda Slovenija je vanj vstopila podhranjena, so prepričani nekateri, predvsem na področju varovanja neba. "Italija je bila edina država, ki je ponudila svoje zmogljivosti, in sicer na ameriških letalih, da priskoči na pomoč, kadar bi prišlo do kršitev zračnega prostora," je povedal Anton Bebler.
Je pa Slovenija dobila tudi kar nekaj pohval, da ima dobro razvito vojaško obveščevalno dejavnost. "Mi pravzaprav že kar nekaj časa delamo v tej smeri, enako pa je tudi z odločitvijo v zvezi za enoto za dekontaminacijo, enako je z odločitvijo v zvezi z medicinsko enoto, sledila bo verjetno enota za komunikacije, informatiko, vojaška policija," je povedal Ladislav Lipič, načelnik Generalštaba SV.
Slovenska vojska pa se je specializirala tudi za reforme. "Še vedno zmanjšujemo stalno sestavo slovenske vojske, reorganiziramo civilni del ministrstva za obrambo, programi usposabljanja in izobraževanja se spreminjajo, dopolnjujejo, dokumenti karirernih poti pa so tudi že na poti," je zagotovil obrambni minister Anton Grizold, ki se je v govoru med drugim obregnil ob nasprotnike vstopa v Nato, ki da so pozabili omeniti, da lahko iz Nata tudi izstopimo.
