Minister za zdravje Dorijan Marušič je potrkal na etične in moralne vrednote zdravnikov ter jih pozval, naj vsaj do 1. januarja prihodnje leto vrnejo soglasja za dežurno delo in tako dajo ministrstvu čas, da v miru poišče rešitev. "Premislijo naj, ali je smiselno vztrajati pri umiku soglasij in onemogočiti delo ministrstva. Zakaj je potrebno groziti ministru, ki mu je dobro jasno, da je zdravnikov premalo? Rešitev je kar nekaj, a ne z zaostrovanjem razmer, ampak z dialogom," pravi minister in dodaja, da bi sprejel tudi odločitev zdravnikov, da se namesto za umik soglasij odločijo za stavko in iz spora izločijo bolnike.

Medtem je strokovna direktorica UKC Ljubljana Brigita Drnovšek pojasnila, da bodo po predvidevanjih imeli zaradi umika soglasij povprečno za 62,2 odstotka izpada operacij samo ta teden. "Na žalost so med temi odložitvami tudi rakavi bolniki," z obžalovanjem ugotavlja minister Marušič.

Po besedah Drnovškove so med klinikami, ki zaradi pomanjkanja anesteziologov ne obvladujejo stanja, klinika za abdominalno kirurgijo, klinika za travmatologijo, klinika za urologijo, klinika za plastično kirurgijo, ortopedska klinika in klinični inštitut za radiologijo. Zaradi zmanjšanega števila delujočih operacijskih dvoran imajo delni izpad klinika za kirurgijo srca in ožilja, nevrokirurgija, otroška kirurgija. Brez izpada pa so interna klinika, ginekološka klinika, pediatrična, stomatološka klinika, nevrološka ter očesna.

'Vsak dan, ne teden, bo slabše'

Združenje kirurgov Slovenije javnost, vlado in zdravstvene zavode opozarja na "kritične razmere s strašljivimi in nepredvidljivimi posledicami za zdravje ljudi". Kot so zapisali, bodo zaradi pomanjkanja kadra najprej na udaru bolniki, ki potrebujejo pomoč kirurških ekip. Ob tem dodajajo, da bo "vsak dan, ne teden, stanje slabše". 

Združenje kirurgov od Fidesa in vlade zahteva, da do konca tedna sprejmeta dogovor. (Foto: Reuters)

Predstojniki klinik in oddelkov po njihovih navedbah razmišljajo o odstopu, saj v teh pogojih ne morejo zagotoviti strokovnega in varnega dela.

Kot so zapisali v izjavi za javnost, bo na velikih kirurških oddelkih in klinikah v tem tednu odpadlo med 30 in 70 odstotkov operativnih posegov. Če se bo takšno stanje nadaljevalo, pa programskih ali elektivnih posegov praktično ne bo več. "Že s sedanjim številom kirurških timov zmoremo redno oskrbovati programske operacije le s čakalnimi dobami, ki so običajno predolge," navajajo v združenju. Ob tem pa poudarjajo, da programski posegi niso nepomembni posegi. S temi posegi namreč izboljšujejo zdravstveno stanje ljudi, da so lahko učinkoviti, produktivni in srečni.

Na velikih kirurških oddelkih in klinikah bo v tem tednu odpadlo med 30 in 70 odstotkov operativnih posegov. (Foto: Reuters)

Stanje pa bo po njihovem nevarno tudi za bolnike v nujnih primerih. Ko se bo namreč "spirala zavrtela, ne bomo več sposobni zadovoljivo oskrbeti niti nujnih pacientov," dodajajo.

V Združenju kirurgov Slovenije še ugotavljajo, da je vladi uspelo z enostranskim predpisom združiti zdravnike. "Za finančni učinek je zavrla potrebno reorganizacijo, spremenjene oblike dela ali specialiste svobodnjake. Ob tem, da tudi sama jasno priznava, da je zdravnikov premalo. Na stotine premalo," so zapisali.

V združenju sprašujejo, "kje in kdaj bo prvi ovinek na tem klancu v kaos", in odgovarjajo, da bo streznitev najverjetneje prišla šele po nesreči na njem.

Kenda: Problema ne smemo reševati na plečih bolnikov

Prav danes pa je na probleme v pismu predsedniku Danilu Türku opozoril tudi predsednik Zdravstvenega sveta dr. Rajko Kenda, ki je zapisal, da zdajšnje stanje neizbežno vodi v kolaps zdravstvenega sistema. Poudaril je, da je trenutno stanje dovolj grozeč opomin, da je treba zaplet rešiti, vendar s pogajanji in ne na plečih bolnikov. Predsednika republike pa je pozval, naj se še enkrat s svojo moralno avtoriteto obrne na obe sprti strani.

Türk opozarja, da reorganizacije zdravstva ni mogoče izpeljati brez aktivnega sodelovanja zdravnikov. (Foto: Reuters)

Türk Kendi odgovarja, da je tudi sam pričakoval in upal, da se bodo razmere še pred 1. septembrom uredile. Čeprav so bile nekatere priložnosti že zamujene, pa je predsednik izrazil trdno prepričanje, da je nastalo situacijo mogoče razrešiti do 1. januarja. Po predsednikovem mnenju je prihranek, zaradi katerega se bo znižalo tudi plačilo za dežurstva, mogoče doseči z boljšo organizacijo oziroma t. i. integralno mrežo dežurnih mest. Rezultat takšnih prizadevanj pa bi bil poleg prihranka tudi boljša in učinkovitejša organizacija dežurstva ter na tej osnovi tudi vzpostavitev bolj logične in smotrne mreže zdravstvenih organizacij ter zavodov. Predsednik je prepričan, da je ta cilj dosegljiv in da po prikazu učinkov tudi ne bo več razlogov, da bi se cena dežurnega dela zdravnikov spremenila.

V imenu pacientov je zato pozval obe strani, da se resno in hitro, na osnovi temeljitih pogovorov in argumentov ter s sprejetjem zavezujočega pravnega dokumenta lotita razreševanja za bolnike povsem neustrezne situacije. Do vzpostavitve novega sistema naj se ureditve dežurstev ne bi spreminjalo. Predsednik je še dodal, da je jasno, da se reorganizacije zdravstva in boljše izrabe vseh razpoložljivih virov, ki jih imamo na tem področju – tako prostorskih, tehnoloških, človeških in tudi finančnih – ne da izpeljati brez aktivnega sodelovanja zdravnikov.