Slovenski znanstveniki Hondi svetujejo, kaj naj prodaja v prihodnosti

Japonska tovarna avtomobilov Honda je izbrala Kemijski inštitut za sodelovanje na področju razvoja naprednih baterijskih materialov. Kemijski inštitut je bil izbran kot edini evropski projekt na področju materialov, pripravila pa sta ga slovenska raziskovalca Robert Dominko in Boštjan Genorio.

Govorili smo z Dominkom, ki pojasnjuje, da gre predvsem za revolucijo na področju uporabe cenejših in dostopnejših materialov. Sicer naj bi imela baterija lastnosti, podobne litij-ionskim baterijam, vendar pa je ravno uporaba litija v prihodnosti vprašljiva, saj bo vse manj dostopen in zato tudi dražji.

Teorija in praksa že kažeta, da bi lahko imela baterija, ki jo razvijajo pri njih, do 50 odstotkov večje zmogljivosti kot baterije, ki jih poznamo danes, vendar pa bo njihova uporaba cenejša in dostopnejša, saj bodo sestavljene iz materialov, ki so v okolju lažje dostopnejši in jih je tudi več. Za zdaj sicer ne more izdati, za katere materiale gre.

Kemijski inštitut sodeluje tudi v evropskem projektu EUROLIS, znanstveno delo pri projektu pa koordinira prav Dominko. V projektu sodelujeta tako Renault in Volvo, BMW pa je Dominka pozval, naj pride predavat njihovim strokovnjakom. Prav ta nemška tovarna je ocenila, da bi lahko v prihodnosti sodelovala s Kemijskim inštitutom pri težavah, ki jih sami ne bodo uspeli rešiti.

Tujina torej sprašuje slovenske strokovnjake, kaj bi lahko proizvajali v prihodnosti. V Slovenijo pa pridejo s težavami, ki bi jih bilo treba rešiti že včeraj, dodaja Dominko, a se lahko pohvali, da trenutno dobro sodelujejo tudi s slovensko firmo, za katero gledajo, kaj bi lahko bil njen produkt prihodnosti. Gre za družbo Tab Mežica, ki proizvaja industrijske in startne baterije.

Na vprašanje, kdaj bodo baterije tako zmogljive, da bi lahko vozilo z enim polnjenjem prevozilo tisoč kilometrov, pa je dejal, da v bližnji prihodnosti tega še ne bo. Za zdaj je vizija doseči 500 kilometrov, za katero sem prepričan, da jo bomo dosegli, je prepričan Dominko. Za tisoč kilometrov pa bo treba počakati. Pri obeh vizijah pa je seveda veliko vprašanj, na katera bo treba še odgovoriti. Do takrat pa bodo v uporabi še vedno hibridi, ki delujejo deloma na elektriko in deloma na gorivo. "Če že omejimo porabo vseh goriv na kratkih razdaljah na to raven, da bomo lahko veliko privarčevali, bodo lahko to uporabili tudi naši potomci v prihodnosti," je zaključil slovenski znanstvenik.