Hrvaška si je vzela nekaj več časa

Glede mediacije je slovenski premier Borut Pahor danes dejal, da je morda dobro, da si je Hrvaška vzela nekaj več časa za premislek o predlogu komisarja za širitev Ollija Rehna. Da je Hrvaška za teden dni prestavila odločitev o predlogu Evropske komisije, je mogoče dobro s tega vidika, da si bo Hrvaška vzela potreben čas za premislek in bo sprejela neko konsistentno stališče, ki bo verjetno povezano tudi s pričakovanji Evropske komisije, je v oddaji Studio ob 17-ih menil Pahor.

Kot je spomnil, je slovenska vlada na četrtkovi seji sprejela načelno odločitev, da podpira pobudo Evropske komisije za mediacijo. "Pričakujemo, da se bo enako načelno glede mediacije odločila tudi hrvaška vlada. In mi je žal, da se to ni odločila danes, ker smo izgubili še teden dni časa, da bi že začeli iskati modalitete te mediacije," je še povedal Pahor. Opozoril je tudi, da sta državi sicer vzpostavili mešani komisiji, ki naj bi določili pravne okvire za reševanje vprašanja meje, vendar pa nista bili uspešni.

Pahor sicer pričakuje, da bo Hrvaška v tem tednu premislila svoja stališča. "Čas teče," je opozoril in pojasnil, da je tudi iz tega razloga v nedeljo predsedujočemu EU, češkemu premierju Mireku Topolaneku predlagal, naj prestavi medvladno pristopno konferenco Hrvaške z EU, predvideno konec marca, če v kratkem ne bo prišlo z obeh strani do kakega dogovora, "ki bi lahko pomenil začetek odpravljanja zadržkov Slovenije v pogajanjih Hrvaške z EU".

Hrvaška: Sestanek parlamentarnih strank 

V  Zagrebu so se danes sestali predstavniki hrvaških parlamentarnih strank, premier Ivo Sanader in predsednik Stjepan Mesić. Govorili so o odnosih s Slovenijo in o predlogu Evropske komisije o mediaciji za rešitev vprašanja meje.  Sanader je po  srečanju s predstavniki parlamentarnih strank sporočil, da bo posebna delovna skupina do prihodnjega ponedeljka pripravila besedilo odgovora na predlog Evropske komisije o urejanju vprašanja meje s Slovenijo z mediacijo. Soglašali so še, da dvostranska vprašanja niso del pogajanj z EU.

Sanader je tudi ponovil, da pozdravlja vključevanje Evropske komisije v urejanje odprtih vprašanj s Slovenijo in da Hrvaška ne bo kupovala članstva v nobenem zavezništvu s svojim ozemljem. Ni pa želel jasno povedati, ali bo Hrvaška sprejela predlog Evropske komisije, da mejni spor s Slovenijo ureja tričlanska skupina, ki naj bi jo vodil Martti Ahtisaari.

Poudaril je še, da Hrvaška vztraja, da se vprašanje meje ostro in jasno loči od hrvaških pogajanj z Evropsko unijo. Vnovič je dejal, da Hrvaška ne more sprejeti dvojnih meril, potem ko je Slovenija z odprtim vprašanjem meje s Hrvaško vstopila v Evropsko unijo. Dodal je le, da se bodo o mandatu Ahtissarijeve skupine še pogovarjali ter da so danes razpravljali o aktualnih odnosih s Slovenijo v luči slovenske decembrske blokade hrvaških pogajanj z EU in dodatne blokade še enega poglavja prejšnji teden.

Sanader je izpostavil, da Hrvaška vztraja tudi pri nadaljevanju dela mešanih komisij, ki naj bi določile pravni okvir za reševanje obmejnega spora s Slovenijo na mednarodnem sodišču ter sporne točke ob meji. Kot je dejal, je tudi za mediacijo treba določiti tako sporne točke ob meji kot tudi predmet arbitraže. Spomnil je, da vladi še nista uradno razveljavili odločb o delu komisij ter da mu je tudi njegov slovenski kolega Borut Pahor na srečanju na Mokricah povedal, da bodo v Sloveniji še obravnavali delo omenjenih komisij.

Srečanja se je udeležil tudi hrvaški predsednik Stjepan Mesić, ki je novinarjem povedal, da glede vsebine odgovora Bruslju na srečanju ni bilo veliko pripomb, bilo pa jih je nekaj, in da jih bodo strokovnjaki do prihodnjega ponedeljka poskusili vključiti v dokument. Pripravila ga bo delovna skupina, v kateri so med drugim zunanji minister Gordan Jandroković in pravosodni minister Ivan Šimonović ter akademik Davorin Rudolf.

Žbogar: Naj si vzamejo čas

Zunanji minister Samuel Žbogar je danes po sporočilu iz Zagreba, da bo Hrvaška stališče do mediacije o vprašanju slovensko-hrvaške meje sprejela do ponedeljka, izrazil upanje, da bo do tega res prišlo. Slovenski zunanji minister Žbogar je današnje sporočilo iz Zagreba komentiral, da si je hrvaška stran "vzela še en dan za razmislek" in da "mi to lahko samo razumemo".

"To ni enostavna odločitev; v kolikor potrebujejo več časa, je prav, da si ga vzamejo in imajo potem enotno stališče," je menil minister. Spomnil je, da je Slovenija prejšnji teden načelno podprla pobudo za mediacijo in jo tudi posredovala evropskemu komisarju za širitev Olliju Rehnu. "Upamo, da bo tudi hrvaška stran lahko v ponedeljek sprejela takšno odločitev. Mi bi vendarle želeli, da gremo čim prej naprej in se začnemo čim prej pogovarjati o modalitetah mediacije, tako da bi mediacija tudi začela delo," je menil.

Na vprašanje, ali je mogoč dogovor do medvladne pristopne konference za Hrvaško, ki je napovedana za 27. marec, in ali je ta konferenca sploh smiselna, je minister odgovoril, da bi se že sedaj moral udeležiti sestanka v Bruslju glede mediacije, vendar je to srečanje sedaj prestavljeno na drugi teden. "Je pa zelo malo časa, da bi se uskladili do konca meseca, tako da je verjetno ta konferenca konec marca resnično prezgodaj," je menil Žbogar in ocenil, da bomo težko v dveh tednih dosegli soglasje in uskladili vse modalitete.

Sanaderjev komentar o referendumu

Sanader ni želel komentirati možnosti za razpis slovenskega referenduma o vstopu Hrvaške v Nato, medtem ko je za slovenski referendum o vstopu Hrvaške v EU dejal, da je zapisan v slovenski ustavi glede vsake širitve Unije – "danes za Hrvaško, jutri za Islandijo, pojutrišnjem za Srbijo, BiH in Črno goro. Lahko izrazim le prepričanje, da bo Hrvaška 3. aprila polnopravna članica zveze Nato," je dejal predsednik hrvaške vlade.

Dodal je, da Nizozemska in Velika Britanija nista blokirali hrvaških pogajanj z EU v poglavju 23 o pravosodju zaradi domnevnega nesodelovanja Hrvaške z Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije, kot so to poročali hrvaški mediji. Sanader je izjavil, da so na Nizozemskem le povedali, da bodo "počakali še kakšnih deset dni, da bi slišali novo poročilo glavnega haaškega tožilca Sergea Brammertza o sodelovanju Hrvaške".

 'Dokaz, ki ovrže slovenske trditve'

Oddelek Geodetskega zavoda Slovenije je leta 1983 objavil zemljevid, na katerem je jasno zarisana meja, ki kaže, da je bila leva obala Mure del Socialistične republike Hrvaške, poroča spletna stran Index.hr. "Ta dokaz ovrže vse trditve slovenske strani, da gre za njihovo ozemlje. Jasno se vidi, da je leva obala Mure del občine Mursko Središće," spletna stran povzema hrvaški časopis Novi list, ki je zemljevid tudi odkril.

Zemljevid je izdala Geodetska uprava občine Lendava, kot redaktor zemljevida je podpisan Vili Kos, za izvedbo pa je bila odgovorna Marija Hočevar. Zemljevid je bil tiskan v Sloveniji. "Natisnili so ga v ljubljanskem podjetju Delo," navaja Index.hr.

Bruselj: Premik v sporu Slovenije in Hrvaške nujen čim prej

Slovenija in Hrvaška bi morali potrebne politične odločitve za premik naprej v dvostranskem sporu nujno sprejeti čim prej, je danes v Bruslju poudarila Evropska komisija v odzivu na nedeljski predlog Slovenije, da bi pogajalsko konferenco s Hrvaško preložili s konca marca na april ali maj, češ da je malo možnosti za preboj v marcu.

"Nikakor se ne bi strinjal s tem," je dejal tiskovni predstavnik komisije Amadeu Altafaj Tardio o tem, da naj dogovora o predlogu za evropsko posredovanje ne bi bilo mogoče rešiti marca, torej dovolj hitro, da bi Hrvaška lahko nova poglavja v pogajanjih z EU odprla ali zaprla 27. marca, ko je češko predsedstvo napovedalo omenjeno konferenco. "Sicer pa lahko le ponovno poudarim stališče komisarja za širitev Ollija Rehna in Evropske komisije: ta dvostranski spor je nujno rešiti," je povedal. "Evropska komisija je še vedno pripravljena pomagati stranema najti rešitev, a seveda morata obe strani sprejeti potrebne politične odločitve za premik naprej v tem sporu – čim prej in nujno," je dodal.

Slovenija je v nedeljo v Bruslju predlagala preložitev pogajalske konference EU in Hrvaške, napovedane za 27. marec, na april ali maj, je povedal premier Borut Pahor po pogovoru s predsedujočim EU, predsednikom češke vlade Mirekom Topolanekom. "Predsedujoči je izrazil pripravljenost, da češko predsedstvo slovenski predlog preuči," je dodal. "S tem bi se ustvarile možnosti, ko bi imele Slovenija, Hrvaška in Evropska komisija dovolj časa, da bi lahko ugotovile, ali obstajajo možnosti za to, da se spremenijo okoliščine, v katerih je bila Slovenija primorana uveljaviti zadržke," je pojasnil Pahor. "V marcu je to težko pričakovati. Malo možnosti je, da bi se v tako kratkem času to zgodilo," je ocenil.

Premier Pahor je to predlagal po tem, ko je komisar Rehn jasno povedal, da jasen odgovor obeh strani na predlog o evropskem posredovanju pod vodstvom nekdanjega finskega predsednika in Nobelovega nagrajenca Marttija Ahtisaarija pričakuje najpozneje v prvem tednu marca.

Odziv na slovenski predlog

"Potrdimo lahko, da so Slovenci podali ta predlog. Predsedstvu so povedali, da bi lahko bil napredek v pogajanjih s Hrvati, a ne nujno pred 27. marcem," so se češki diplomati odzvali na predlog Slovenije za preložitev pogajalske konference s Hrvaško, ki jo je predsedstvo napovedalo za 27. marec, na april ali maj.

Češko predsedstvo bo po navedbah virov premislilo o preložitvi konference le v tem kontekstu. "Poudariti želimo, da nobena formalna odločitev o morebitni preložitvi še ni bila sprejeta," so dodali.