Slovenski zapori prenatrpani: kraja, droge in ropi najpogostejši razlogi za zapor

Slovenija spada med države z nizkim odstotkom zapornikov, a so slovenski zapori še naprej prenaseljeni, v poročilu o zaporih za leto 2015 ugotavlja Svet Evrope (SE). Kraja, kazniva dejanja, povezana z drogo, ter rop so najpogostejši razlogi za prestajanje zaporne kazni v Sloveniji, vsak deseti pa je bil zaprt zaradi umora ali poskusa umora.

Število zaprtih na 100 mest v zaporih se je v letu 2015 znižalo za 8,2 odstotka, in sicer je bilo na 100 mest v zaporih 105,8 zapornika, medtem ko jih je bilo leta 2014 118 na 100 mest v zaporih. S tem upadom se Slovenija ne uvršča več med države z najbolj prenaseljenimi zapori v Evropi, kjer na 100 mest v zaporih biva več kot 110 zapornikov. Te države so Portugalska, Francija, Moldavija, Španija, Albanija, Belgija, Madžarska in Makedonija. Evropsko povprečje leta 2015 je sicer bilo 93,7 zapornika na 100 mest v zaporih.

Na 1. september 2015 je bila večina evropskih zaporov na zgornji meji svojih zmogljivosti s 94 zaporniki na 100 mest v zaporu. Kar tretjina zaporskih uprav se je soočala s prenaseljenostjo zaporov.

V Sloveniji je bilo leta 2015 zaprtih 1399 oseb, med njimi dva mladoletnika, kar pomeni 68 zapornikov na 100.000 prebivalcev. To je bistveno pod povprečjem SE, ki znaša 115 zaprtih na 100.000 prebivalcev. Med letoma 2006 in 2014 je število zapornikov na 100.000 prebivalcev ves čas naraščalo, in sicer s 64,9 zapornika na 100.000 prebivalcev v letu 2006 do 74 na 100.000 v letu 2014. V tem obdobju se je število zaprtih gibalo med 1301 in 1399, še navaja poročilo.

Povprečje zaprtih žensk je v SLoveniji nekoliko višje kot v ostalih državah EU

Med članicami SE z največjim številom zapornikov na 100.000 prebivalcev izstopa Rusija s 439,2 zapornika na 100.000, sledi Litva z 277,7 zapornika na 100.000 prebivalcev, in Gruzija z 274,6 zapornika na 100.000 prebivalcev. Več kot 200 zapornikov na 100.000 prebivalcev imajo po podatkih iz poročila še Azerbajdžan, Latvija, Turčija, Moldavija in Estonija. V sosednji Avstriji so leta 2015 imeli 103,9 zapornika na 100.000 prebivalcev, na Madžarskem 180,8 zapornika na 100.000 prebivalcev,

Tudi v nekaterih drugih državah so uspeli občutno znižati odstotek zaprtih, izpostavlja poročilo. V Grčiji se je delež zaprtih znižal za 18,8 odstotka, na Danskem za 11 odstotkov, v sosednji Hrvaški za deset odstotkov, na Severnem Irskem za 9,7 odstotka, na Nizozemskem za 9,5 odstotka, v Litvi za 8,8 odstotka, v Romuniji pa za 8,6 odstotka.

Poročilo izpostavlja tudi podatke o zaprtih ženskah. Med slovenskimi zaporniki je 5,8 odstotka žensk, kar je nekoliko nad povprečjem Sveta Evrope (5,2 odstotka), tujcev pa je med zaprtimi v slovenskih zaporih 9,4 odstotka, kar je primerljivo s povprečjem SE (10,8 odstotka).

Posamezen zapornik, ki je v letu 2015 bival v enoposteljni sobi, je imel na voljo v povprečju devet kvadratnih metrov bivalne površine, zapornik, ki je bival v skupnih sobah, pa v povprečju sedem kvadratnih metrov bivalne površine.
V letu 2014 je bilo iz zapora izpuščenih 3366 oseb, kar pomeni 163,1 osebe na 100.000 prebivalcev, medtem ko je evropsko povprečje 153 izpuščenih iz zapora na 100.000 prebivalcev.

Poročilo za Slovenijo še razkriva, da je v letu 2014 v slovenskih zaporih umrlo šest zapornikov, zabeležili niso niti enega samomora. Zgodil se je en primer pobega iz zapora zaprtega tipa in 44 primerov pobegov iz zaporov odprtega tipa in pobegov v času kratkotrajnih izhodov.

Proračun Uprave za izvrševanje kazenskih sankcij je leta 2014 znašal 33,2 milijona evrov. Dnevni strošek enega zaprtega v Sloveniji je znašal 60 evrov, kar je po navedbah poročila nad povprečjem Sveta Evrope (52,36 evra). Najmanj za oskrbo zapornikov dnevno namenja Gruzija (5,66 evra na dan na zapornika), največ pa Švedska (354 evra dnevno na zapornika) in San Marino (480,8 evra na zapornika dnevno), še navaja poročilo.

V Svetu Evrope so poročilo pripravili na podlagi anketnih poročil, ki so jim jih posredovale uprave za izvrševanje kazenskih sankcij držav članic Sveta Evrope. V anketi je sodelovalo 87 odstotkov vseh uprav, podatkov pa jim niso posredovali iz Bosne in Hercegovine, Islandije, Malte, Monaka, Poljske in Ukrajine.

Za rešitev neustreznih razmer ministrstvo načrtuje novogradnjo

Ministrstvo za pravosodje želi v prihodnjih letih zgraditi nov zapor. Načrtujejo obnovo in dograditev ženskega zapora na Igu ter gradnjo novega moškega zapora v Dobrunjah, na lokaciji nekdanjega kamnoloma. Ko bo nov zapor v Dobrunjah dokončan, predvidoma leta 2021, bodo sedanji zapor na Povšetovi v Ljubljani zaprli.

Na ministrstvu za pravosodje že deluje komisija, ki dela na projektu reševanja prostorske problematike zaporov na Povšetovi in na Igu. Preigravali so različne možne rešitve, ena izmed njih je bil tudi skupni zaporski kompleks v Dobrunjah. Objekt na Igu je namreč deloma pod spomeniškim varstvom in pojavljali so se dvomi v ceno obnove tako zaščitenega objekta.

Ob opozorilih stroke, da skupna lokacija tako moškega in ženskega zapora ni dobra rešitev, so se vseeno odločili za obnovo Iga ter selitev zgolj moškega zapora v Dobrunje. Kot so pojasnili na ministrstvu, bo ta rešitev tudi cenejša.

Postopki za prenos zemljišč z občino in še nekaterimi drugimi lastniki že tečejo. Tako na Igu kot v Dobrunjah prebivalci ne nasprotujejo lokacijama, pravijo na ministrstvu. Območje kamnoloma v Dobrunjah bo tako sanirano in urejeno, na Igu bodo na ta račun dobili nekatere nove ceste.

Na Igu bodo obnovili sedanji objekt gradu in postavili nove objekte, v katerih bodo med drugim polodprti in odprti oddelek. V Dobrunjah bo poleg moškega zapora zrasel še center za pravosodne policiste, prostori za izobraževanje, pa tudi za centralni pravosodni arhiv.

Ženski zapor na Igu bo predvidoma obnovljen in dograjen do leta 2020, moški zapor pa naj bi bil predvidoma dokončan do leta 2021. Projekt bo primarno financiran iz proračuna, preverjajo pa tudi možnosti dodatnega financiranja s pomočjo najema posojila, Norveškega finančnega mehanizma, kohezijskih sredstev in prodaje nadomeščenih nepremičnin. V proračunu je za letošnje leto zagotovljen en milijon evrov, za leto 2018 pa 3,5 milijona evrov, so pojasnili na ministrstvu.

V moškem zaporu v Dobrunjah bo predvidoma 388 postelj, na Igu pa bo prostora za 144 žensk.