'Slovenski potrošniki smo kot koš za smeti za hrano, ki je drugje ne prodajo'

Vsak osmi Zemljan je lačen, vsak tretji trpi za pomanjkanjem hrane. Na svetu, ki pridela dovolj hrane, da bi lahko bili vsi siti. Zaradi teh podatkov so letošnji statistični dan posvetili statistiki o hrani in ga poimenovali Lačni podatkov?

Med sogovorniki je bila tudi direktorica kobariške Mlekarne Planika Anka Lipušček Miklavič, ki je ošvrknila nekatere navade slovenskih potrošnikov. Obsedeni smo z nizkimi cenami, je opozorila. V Sloveniji smo pri mleku 120-odstotno samooskrbni, a še vedno uvozimo 49 odstotkov mlečnih izdelkov, ki napolnijo trgovske police in gostinske lokale, je ponazorila in dodala: "Smo koš za smeti za izdelke, ki jih v drugih državah ne prodajo. Ker smo na stežaj odprli svoja vrata in z veseljem sprejmemo, kar nam od drugod pripeljejo."

Sama je prepričana, da dobra hrana nikoli ne more biti poceni. Za dobro surovino moraš plačati, in če hočete, da je dobra, mora biti proizvedena na dober, naraven način, je pojasnila. Tega se v Planiki zavedajo. "Kupec ve, kaj dobi za kak cent več, ki ga plača za mleko," je dejala direktorica mlekarne, ki mleko odkupuje izključno od lokalnih kmetov iz občin Tolmin, Kobarid, Bovec in Bohinj.

Poceni nakup se na koncu izkaže za dragega

Prepričana je, da je poceni nakup na koncu drag. Če kupimo 10 dekagramov dobrega sira po nekoliko višji ceni, je manjša možnost, da ga bomo zavrgli, kot če kupimo kilogram poceni sira, je ponazorila. Od tod njen nasvet: "Raje kupujmo manj, in to bolj kakovostno."

In skrbimo za vzgojo zdravih prehranskih navad, ki se mora po njenem začeti že v vrtcih. Zato se ji zdi žalostno, da je pri nakupih preko javnih naročil še vedno merilo najnižja cena in ne kakovost.

Matej Gregorič z Nacionalnega inštituta za javno zdravje pa je opozoril, da so prehranske navade Slovencev še vedno slabe in da ni mogoče pričakovati, da se bodo spremenile v kratkem času. Trendi se sicer nekoliko izboljšujejo, predvsem pri šolarjih, kjer je sadje vse bolj priljubljeno, manj pa je popularna zelenjava, ki jo uživa tudi vse manj odraslih.

Tržne niše

Tri četrtine Slovenije namreč leži prav na takih območjih in po njegovem mnenju bi lahko tam pridobljeno mleko postalo glavni slovenski proizvod, ravninska območja pa bi izkoristili za rastlinsko pridelavo. 

Direktor Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Branko Ravnik pa podobno kot Lipušček Miklavičeva meni, da je slovenska hrana kakovostna in da bi morali tu iskati svojo tržno nišo. "Gradimo lahko na tem, da je proizvodnja hrane v Sloveniji visoko kakovostna. Kar pridelujemo, je dejansko hrana na načelih tradicionalne proizvodnje, tudi živilska industrija vztraja na tradicionalnih metodah predelave, ni bližnjic," je dodal.

Prevladuje živinoreja

Po površini njiv na prebivalca (851 kvadratnih metrov) je Slovenija krepko pod evropskim povprečjem, pa tudi pod povprečjem sosednjih držav. Kmetijska gospodarstva po Sloveniji sicer uporabljajo skoraj 477.000 hektarjev kmetijskih zemljišč oz. približno četrtino ozemlja, vendar so več kot polovica teh zemljišč trajni travniki in pašniki, saj se kar 80 odstotkov kmetij ukvarja z živinorejo.

Dosežene stopnje samooskrbe so odsev tega stanja. Pri živinorejski proizvodnji so stopnje visoke, pri rastlinskih pridelkih pa precej nižje – pri žitih 73 odstotkov, pri krompirju 59 odstotkov, pri zelenjavi 39 odstotkov in pri sadju 47 odstotkov. Slovenija je zato neto uvoznica hrane, saj se doma pridela manj kot polovica porabljene hrane. 

Če hrane ne bi metali stran, bi omilili tudi podnebne spremembe

Na statističnih dnevih so opozorili tudi na še vedno pereč problem zavržene hrane. Slovenci je na leto namreč zavržemo kar 151.000 ton, za skoraj polovico pa so odgovorna gospodinjstva.

Tretjino pridelane hrane v svetu zavržemo, po drugi strani pa zbiramo denar za lačne, je opozorila Urša Zgojznik iz društva Ekologi brez meja. Če bi pravilno naslavljali problematiko prehrane, bi s tem reševali tudi posledice podnebnih sprememb, je prepričana.